Primer, ki ga bomo predstavili, se je začel pred več kot desetletjem, leta 2005, v porodnišnici Postojna, ko je prišlo do zapleta med porodom, ki je imel za posledico trajne posledice za novorojenčka. Ta tragična zgodba ponovno odpira vprašanja o odgovornosti v zdravstvu, postopkih pri porodu in pravici do odškodnine za žrtve zdravstvenih zapletov. Kljub temu, da je sodišče presodilo, da ni šlo za zdravniško napako, ampak za zaplet pri porodu, je družina po dolgotrajnih sodnih postopkih prejela visoko odškodnino, ki naj bi jim omogočila boljše življenje, kljub nepopravljivi škodi.
Ozadje primera: Napotnica za carski rez in vztrajanje pri naravnem porodu
Vse se je začelo dan pred porodom z razpoko mehurja. Bodoča mamica je bila sprejeta v porodnišnico Postojna, kjer je čez noč počivala. Naslednje jutro so se odločili, da je čas za porod. Kot je pojasnila mama, ni vedela, kaj se dogaja do treh popoldne, ko je odtekla zelena plodovnica. Takrat je opazila reakcijo babice, ki se je ustrašila in poklicala ginekologinjo. Ginekologinja je kljub zeleni plodovnici nadaljevala s porodom po naravni poti. Mama je izrazila obžalovanje, da morda ni drugače odreagirala ob zaznavi zelene plodovnice, čeprav ni zdravnica in ne ve, kako potekajo porodi.
4 tehnike dihanja med porodom & pomoč partnerja
Zapleti med porodom: Vakuum, raztrganje maternice in pomanjkanje kisika
Po besedah mame se je porod nato ustavil. "Skakale so po trebuhu, prerezale so me, na koncu je bil potreben vakuum," je opisala. Medtem ko je čakala, zakaj ne sliši otroškega joka, je izvedela, da je otrok ostal brez kisika in so ga morali oživljati. Starša sta se odločila za izvedensko mnenje, ki je pokazalo, da bi bil s carskim rezom verjetno vse v redu. Posledica teh dogodkov je bila tožba proti porodnišnici.
Posledice: Cerebralna paraliza in trajna poškodba možganov
Otrok, ki se je rodil v teh okoliščinah, je utrpel hudo pomanjkanje kisika med porodom, kar je privedlo do cerebralne paralize in hude oblike epilepsije. Kot posledica tega je otrok sedaj priklenjen na invalidski voziček. Njegovo življenje je zaznamovano s stalno oskrbo, številnimi zdravniškimi pregledi, terapijami in bolečinami. Čeprav je umsko bister in se zaveda svojega stanja, ima omejene komunikacijske zmožnosti in potrebuje stalno pomoč pri vseh življenjskih aktivnostih. Poleg tega trpi epileptične napade in druge zdravstvene težave, povezane z njegovo gibalno omejenostjo.
Sodišče odloča: Zaplet ali napaka?
Sodišče v Kopru je prvotno odločilo, da mora porodnišnica plačati 845.000 evrov odškodnine. Vendar je višje sodišče to prvotno sodbo razveljavilo zaradi napake v postopku. Na vnovičnem sojenju je koprsko sodišče družini znova prisodilo visoko odškodnino. Vrhovno sodišče je kasneje zavrnilo zahtevo porodnišnice za revizijo postopka, s čimer je že izterjana odškodnina, ki je z obrestmi vred znašala več kot 850.000 evrov, obveljala. Sodišče je sicer ugotovilo, da ni šlo za zdravniško napako, ampak za zaplet pri porodu in kršitev pojasnilne dolžnosti zdravnika.
Odgovor porodnišnice in mnenje strokovnjakov
Iz postojnske porodnišnice so sporočili, da jim je za zaplet pri porodu in stisko družine žal. Prizadevajo si, da bi na svet pomagali čim več zdravim otrokom, a dodali, da je včasih narava močnejša. Direktor bolnišnice Aleksander Merlo je v sporočilu za javnost zapisal, da se v povprečju na vsakih 1.000 rojenih otrok rodita dva s cerebralno paralizo. Po njegovih navedbah je trajna poškodba možganov večinoma posledica razvojnih nepravilnosti v maternici, kar se lahko odrazi tudi z zdravstvenim zapletom med porodom. Zato so v bolnišnici prepričani, da bi morale biti družine v takšnih primerih upravičene do pravičnega denarnega nadomestila zaradi zdravstvenega zapleta, "četudi v postopku vodenja poroda ni bilo nobene zdravstvene napake". Ker nekrivdnega sistema odškodnin v Sloveniji ni, se morajo prizadeti po odškodnino podajati na dolgo in negotovo sodno pot.
Stroka sicer poudarja, da je carski rez še vedno najbolj tvegan način poroda, vendar strokovni direktor Ginekološke klinike Adolf Lukanović izpostavlja: "Če se pojavi bradikardija, se pravi zastoj poroda in posledično afiksija - dušenje, da otrok ni zadosti preskrbljen s kisikom, je treba urgentno nastopat in napravit carski rez." Ta izjava nakazuje, da bi v primeru pravočasnega ukrepanja ob zaznanih zapletih, kot je bradikardija, morda bilo mogoče preprečiti najhujše posledice.
Odškodnina kot zadoščenje in opozorilo
Odvetnica novogoriške družine Lucija Šikovec Ušaj je pojasnila, da gre za zadoščenje za družino, saj zaradi posledic napake trpi že več kot desetletje. Mati otroka je ob rekordni odškodnini dejala, da bi raje imela zdravega in srečnega otroka kot denar. "Nimamo česa praznovati. Sinu bomo v življenju lahko omogočili dodatne terapije in videli kakšen njegov nasmeh več," je odločitev vrhovnega sodišča pospremila dečkova mati. Odškodnina, ki je bila prisojena otroku, staršema in bratu, je bila odmerjena glede na težko invalidnost otroka, njegove številne zdravstvene potrebe in trpljenje celotne družine. Sodišče je pri odmeri višine odškodnine upoštevalo, da je otrok zelo gibalno oviran, vse od rojstva izpostavljen številnim zdravniškim pregledom in terapijam, veliko časa je v bolnišnici, stran od domačega okolja. Potrebuje stalno oskrbo; sam ne more jesti, ne hodi, ne more se obleči, skrbeti za higieno. Ponoči ga je treba na dve uri obračati, da ne dobi preležanin, trajno potrebuje fizioterapijo in delovno terapijo, pomoč logopeda. Njegovo komuniciranje je omejeno na »da« in »ne«, svojega stanja pa se zaveda in je umsko bister. Trpi zaradi epileptičnih napadov, ogrožajo ga tudi druge zdravstvene težave, povezane z gibalno omejenostjo. Kot pravično denarno odškodnino mu je sodišče odmerilo 400.000 evrov. "Gre za odškodnino v višini 400 povprečnih neto mesečnih plač v državi v času konca sojenja in tik pod zgornjo mejo odškodnin, ki so jih slovenska sodišča doslej prisodila za nepremoženjsko škodo," piše v sodbi. Odškodnino so prisodili tudi staršema in bratu. "Ni dvoma, da zaradi njegove težke invalidnosti trpijo in bodo še trpeli hude duševne bolečine, njihovo življenje, starševstvo oziroma odraščanje je postavljeno pred izjemno težke preizkušnje," je zapisal sodnik.
Ta primer služi kot opomnik, da je treba v zdravstvu, še posebej pri tako pomembnih in občutljivih postopkih, kot je porod, vedno dati prednost varnosti pacienta. Kljub temu, da je sodišče presodilo, da ni šlo za napako, je kršitev pojasnilne dolžnosti zdravnika dovolj, da bolnišnica nosi odškodninsko odgovornost. Zgodba poudarja pomen pravilnega informiranja pacientov, njihovega sodelovanja pri odločitvah o lastnem zdravljenju in potrebo po sistemu, ki bi zagotovil pravično in hitrejše odškodnine v primerih zdravstvenih zapletov, ne glede na to, ali gre za napako ali ne. Mama je ostalim mamam sporočila: če mislite, da nekaj ni v redu, se postavite zase. Tudi če niste zdravnik.
tags: #tozba #porodnisnica #postojna