Materino mleko je že tisočletja nepogrešljiv vir hranil za dojenčke, vendar dojenje kljub svoji naravni vlogi še danes ostaja tema, ki buri duhove in sproža številne razprave. Medtem ko je javnost v preteklosti delila debata o dojenju na javnih mestih, se zadnji meseci osredotočajo na vprašanje: do katere starosti naj bi trajala dojenje? Odgovori na to vprašanje so tako raznoliki kot so raznoliki otroci sami. Kljub temu pa so si strokovnjaki enotni: materino mleko je najboljša hrana za dojenčka. Dojenje predstavlja naraven način prehranjevanja, ki skrbi za rast in razvoj otroka, hkrati pa je neprecenljiva pot za vzpostavljanje in negovanje čustvene vezi med materjo in dojenčkom. Bližina matere novorojenčku zagotavlja občutek varnosti, ta globoka vez pa se vzpostavi že takoj po rojstvu.
Kot poudarja doc. dr. Andreja Poljanec, univ. dipl. psih., spec. zakonske in družinske terapije, dojenje samo po sebi predstavlja pozitivno izkušnjo, ki sproža izločanje hormonov in endorfinov. Ti hormoni blagodejno vplivajo na počutje tako matere kot dojenčka, ju pomirjajo in povezujejo. Mnoge matere se soočajo s strahovi, kot so dvomi o prepoznavanju otrokovih potreb, o tem, ali je otrok sit, ali je njihovo mleko dovolj kakovostno, in ali bodo kos svojim materinskim nalogam. Vso to paleto čustev, ki jih doživlja mati, otrok nezavedno vsrkava vase. Zato je ključnega pomena spodbuden in čuteč odnos zdravstvenega osebja, lastnih mater, partnerjev ter okolice, ki bi se morala izogibati neprimernim pripombam in čudaškim prepričanjem o dojenju. Bolj ko je dojenje tekoče in sproščeno, večji vzajemen užitek omogoča. Doc. dr. Poljanec zagovarja tezo, da naj vsaka mati sama presodi, do kdaj je dojenje optimalno tako zanjo kot za otroka.
Smernice Svetovne zdravstvene organizacije in trajanje dojenja
Vprašanje trajanja dojenja pogosto deli javnost. Medtem ko nekateri menijo, da bi se z dojenjem naj zaključilo okoli otrokovega prvega leta starosti, drugi podpirajo dojenje tudi v obdobju, ko otrok že obiskuje vrtec. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) sicer spodbuja dojenje vsaj do drugega leta starosti otroka, vendar poudarja, da je naravno tudi daljše dojenje. Ključno je, da mati otroka začuti in presodi, kaj je optimalno za obe strani. Nasveti okolice, ki so pogosto bolj obremenjujoči kot koristni, bi morali biti deležni kritičnega premisleka. Med otrokom in materjo se med dojenjem vzpostavi posebna čustvena vez, ki predstavlja zdravo podlago za nadaljnji razvoj. V primerih, ko je mati ob dojenju sproščena in zadovoljna, se otrok počuti še posebej varno, sprejeto in ljubljeno. Ta čas, ki je namenjen le njima, je nenadomestljiv in pozitivno vpliva na izgrajevanje otrokove osebnosti. Raziskave celo kažejo, da imajo dalj dojeni otroci v mladostništvu manj težav z vedenjem, samopodobo, zdravjem in razvojem suverenosti.
Dojenje po prvem letu starosti in vrnitev matere na delo
Vedno več je mamic, ki se odločajo za dojenje tudi po prvem letu otrokove starosti, kar je v nasprotju s preteklim prepričanjem, da se dojenje ob vrnitvi matere na delo zaključi. Dolgo je vladalo zmotno prepričanje, da se otrok ob prisotnosti tujih ljudi ob materini odsotnosti ne bo znal pomiriti. V resnici pa predstavljata odhod matere na delo in hkratna prekinitev dojenja dvojni stres za otroka. Otroci se namreč ob drugih ljudeh sposobni naučiti drugačnih strategij pomirjanja in jih hitro usvojijo. Dejstvo je, da skupine za mlade mamice, ki spodbujajo in povezujejo podobno misleče ženske, pogosto spodbujajo k daljšemu dojenju. Poleg tega svetovalke za dojenje že vrsto let nudijo brezplačno podporo doječim materam, kar je izjemno pozitivno. Dojenje je naravni dar, ki ga je treba izkoristiti z veseljem.
Kritični pogledi na dolgotrajno dojenje
Nekateri strokovnjaki pa na "novodobne" trende dolgotrajnega dojenja ne gledajo z enakim navdušenjem. Doktor psihologije in specialist klinično psihološkega svetovanja Andrej Perko meni, da dojenje, ki se zavleče v kasnejše faze otrokovega življenja, lahko vzgaja posameznike, ki so pretirano navezani na matere. Po njegovem mnenju dolgotrajno dojenje nima pozitivnega vpliva na razvoj otroka. Včasih so se za moške, ki niso znali prekiniti vezi s svojimi mamicami in so bili odvisni od njihovih mnenj, skovali izrazi, kot so "zadòjenci". Dr. Perko poudarja, da je dojenje smiselno približno eno leto, nato pa se mora mati vrniti v svoje delovno in širše okolje. Otrok mora sprejeti to ločitev in ponotranjiti, da mati ni samo njegova. Čeprav se na spletu pogosto pojavljajo trditve, da otroci, ki dlje časa dojijo, postanejo bolj samozavestni, dr. Perko pojasnjuje, da za tovrstne teze ni znanstvenih osnov. Po njegovem mnenju ni objektivne podlage za trditev, da bi dolgotrajno dojenje vodilo k večji samozavesti otrok.
Zablude kao prepreka u dojenju
Ključna dejstva o dojenju in priporočila
V Sloveniji si prizadevamo za dobre prakse dojenja, varovanje pred promocijo mlečnih nadomestkov ter spodbujanje prehranjevanja otrok s sveže pripravljeno, pestro in lokalno pridelano hrano. Ti ukrepi prinašajo koristi za zdravje otrok, družin in planeta. Zaradi kratkoročnih in dolgoročnih pozitivnih učinkov na zdravje ter okoljskih prednosti v primerjavi z uporabo mlečnih nadomestkov je dojenje koristno tudi za družbo.
Prvih šest mesecev naj se dojenček izključno doji. Materino mleko dojenčku do zaključka šestih mesecev zagotavlja vse potrebne hranilne snovi, energijo in tekočino za rast in razvoj. V primeru, da mati iz različnih razlogov ne more ali ne želi dojiti, ali pa dojenje ni mogoče zaradi otrokovih razlogov, bo pediater svetoval glede hranjenja z industrijsko pripravljenimi nadomestki materinega mleka (mlečna formula, mlečni pripravek, adaptirano mleko, mlečni nadomestek, nadomestno mleko, umetno mleko). Izključno dojenje pomeni, da dojenček uživa le materino mleko in nobene druge tekočine ali čvrste hrane, razen kapljic ali sirupov z vitamini, minerali ali zdravili ter rehidracijske tekočine.
Svetovna zdravstvena organizacija in UNICEF priporočata:
- Mati naj novorojenčka pristavi k dojkam v prvi uri po porodu.
- Mati naj otroka izključno doji do dopolnjenega šestega meseca starosti, brez dodajanja drugih tekočin. Dojenje naj poteka na otrokovo pobudo, podnevi in ponoči, ne glede na časovno oddaljenost prejšnjega podoja. V tem obdobju naj starši ne uporabljajo stekleničk, dud in cucljev.
- Po dopolnjenem šestem mesecu starosti naj starši postopoma uvajajo hranilno primerno in varno mešano hrano. Ob tej dopolnilni prehrani naj mati nadaljuje z dojenjem.
- Obdobje dojenja naj traja, dokler to ustreza materi in otroku, do drugega leta starosti ali dlje.
Najnovejše ugotovitve potrjujejo prejšnje raziskave o številnih prednostih dojenja za otroka in mater, ne glede na socialno-ekonomski položaj, ter tudi za družbo in okolje. Dojenje ima dokazano koristne vplive na zdravje dojenčka, ki se kažejo tudi v odraslosti. Dojenje ponuja otroku veliko ugodja, omogoča telesno in čustveno bližino, občutek materine topline in nežnosti, zaradi česar se počuti varnega in sprejetega, kar je ključnega pomena za njegov duševni razvoj. Dojenje je koristno tudi za mater, z učinki, ki se kažejo tako med dojenjem kot tudi po njem.
Podpora doječim materam in pravice zaposlenih
V Sloveniji se večina mater svojega novorojenčka začne dojiti, več kot polovica dojenčkov pa se hrani pri materinih prsih še po šestem mesecu starosti, kar sta spodbudna podatka. Raziskava SI.Menu 2017/18 je pokazala, da matere v Sloveniji v povprečju svoje otroke dojijo sedem mesecev, najdaljše zabeleženo obdobje dojenja v tej raziskavi pa je bilo šestindvajset mesecev.
Svetovni teden dojenja, ki poteka med 1. in 7. avgustom, je namenjen ozaveščanju družbe o pomenu omogočanja, ohranjanja in spodbujanja dojenja. Slogan letošnjega tedna dojenja je "Omogočimo dojenje: Podprimo zaposlene starše". V Sloveniji imajo matere po Zakonu o delovnih razmerjih pravico do enournega odmora za dojenje, če otroka po vrnitvi na delovno mesto še dojijo, do zaključka njegovega 18. meseca starosti. Ta pravica velja za matere, ki delajo polni delovni čas. Potrdilo, da se otrok še doji, izda otrokov pediater. Mama lahko otroka podoji, če je lokacija doma blizu službe, ali pa si mleko iztisne in ga ustrezno shrani.
Poleg tega lahko zaposlene matere uveljavljajo tudi pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Ta pravica pripada enemu od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti oziroma najmanj dva otroka do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (vsaj 20 ur na teden). Po novem lahko krajši delovni čas zaradi varstva otroka koristita oba starša hkrati, vendar skupaj ne smeta preseči plačila prispevkov za več kot 20 ur tedensko. Za uveljavitev te pravice je potreben dogovor z delodajalcem in pravočasna oddaja ustrezne vloge na Center za socialno delo.
Preseganje ovir in iskanje podpore
Dojenje se pogosto jemlje kot samoumevna ženska dejavnost ali celo kot materinska dolžnost, pri čemer se podcenjujejo številni dejavniki, ki materam dojenje otežujejo, preprečujejo ali celo onemogočajo. Za dobre prakse dojenja matere potrebujejo kakovostne informacije, praktično podporo in pomoč ter ustrezne pogoje. Očetova podpora pri negi dojenčka in ljubeč odnos sta ključna. Zdravstveni strokovnjaki z informacijami in nasveti podpirajo starše pri skrbi za otrokovo zdravje, rast in razvoj. Po vrnitvi na delovno mesto pa doječe mame potrebujejo dojenju naklonjeno delovno okolje.
Ovir dojenju je lahko veliko, od pomanjkljivih informacij in znanja, sramežljivosti, pomanjkanja samozavesti, delovnih in študijskih obveznosti, skrbi za druge bližnje, časovnih ovir, pomanjkanja podpore partnerja, družine ali prijateljev, neustreznih praks obporodne oskrbe, do kulturnih pričakovanj, da naj bo dojenje »nevidna« in zasebna dejavnost. Nadaljevanju dojenja po vrnitvi na delovno mesto lahko ovirajo neznanje in nerazumevanje potreb doječega para, pomanjkljivi prostorski pogoji, nenaklonjeno vzdušje za usklajevanje dela in družinskega življenja ter podcenjevanje pomena dojenja. K sreči je skoraj vse ovire mogoče preseči ali razgraditi.
V primeru večjih težav pri dojenju, ki jih ni mogoče enostavno razrešiti ali pri katerih ne zadostuje pomoč zdravstvenih strokovnjakov, se lahko ženske ali njihovi svojci obrnejo po nasvet k svetovalkam in svetovalcem za dojenje. V Sloveniji delujeta dve organizaciji, ki nudita takšno podporo: Mednarodno pooblaščeni svetovalci za laktacijo (IBCLC) preko Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije (www.dojenje.org) ter svetovalke za dojenje preko La Leche League Slovenija, društva za podporo in pomoč doječim materam (LLL Slovenija) (www.dojenje.net).
Znanje o laktaciji in dojenju je pomembno za nosečnice, bodoče starše, starše dojenčkov, pa tudi za zdravstvene strokovnjake. Zavedanje o vsestranskem pomenu dojenja krepi spoštovanje časa in naporov, ki jih terja posvečanje dojenju. Omogočanje dojenja in vsestranska podpora doječim materam je zavezujoča naloga celotne družbe, ne le zdravstvenega sistema. Pomembno je, da delodajalci ustvarjajo primerne pogoje za nadaljevanje dojenja in prispevajo k vzdušju, ki spodbuja prilagajanja med delom in družinskim življenjem.
Informacije in podpora za starše
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so pripravili gradiva, namenjena bodočim staršem, staršem novorojenčkov in dojenčkov ter še posebej doječim materam. Ta gradiva obravnavajo nosečnost, porod, dojenčka, laktacijo, dojenje, prehrano doječe matere ter prehod na mešano hrano. Izbor kratkih besedil za čas nosečnosti, poroda in zgodnjega starševstva je oblikovan v vodnik "Pričakujemo dojenčka".
Dojenje je naraven in najprimernejši način hranjenja otroka prvih šest mesecev ter nato ob ustrezni dopolnilni prehrani do starosti dveh let. O ugodnih vplivih dojenja ni dvomov, zato je izrednega pomena, da imajo zdravstveni delavci dovolj znanja o laktaciji in dojenju, da lahko aktivno sodelujejo pri samem začetku dojenja. Pobuda za Novorojenčku prijazne porodnišnice (NPP), ki sta jo leta 1991 sprožila SZO in UNICEF, stremi k temu, da bi vsakemu novorojenčku omogočili najboljši možni začetek življenja z ustvarjanjem zdravstvenega okolja, ki podpira dojenje kot običajen in normalen način hranjenja.
Raziskava SI.Menu (2017-2018) je pokazala, da se v Sloveniji prehrana večine dojenčkov v prvih dneh začne z dojenjem (90,2 %), medtem ko se odstotek dojenih dojenčkov s starostjo hitro zmanjšuje. Kot je poudarila Vida Fajdiga Turk s Nacionalnega inštituta za javno zdravje, dojenje malčka po prvem letu v Sloveniji ni pogosto. V povprečju matere otroke dojijo sedem mesecev, najdaljše zabeleženo obdobje dojenja v raziskavi pa je bilo šestindvajset mesecev.
Dr. Zalka Drglin na vprašanje, kako dolgo naj traja dojenje, odgovarja, da na podlagi obstoječega znanja ni mogoče začrtati zgornje starosti za zaključek dojenja. Nobenih dokazov ni, da bi dojenje po prvem letu povzročalo škodo otrokovemu telesnemu ali duševnemu razvoju. Drglinova izpostavlja, da dojenje tudi po prvem letu pomaga pri zaščiti pred boleznimi, zmanjšuje tveganje za obolevanje in zadovoljuje otrokove potrebe po ugodju, varnosti in tolažbi, kar prispeva k njegovemu čustvenemu razvoju. Otroci, ki dosežejo primerno neodvisnost v svojem ritmu, so bolj gotovi vase. Če je le mogoče, naj otrok spontano preraste svojo potrebo po dojenju.
Družbeni in okoljski vidiki dojenja
Dojenje je optimalni način hranjenja novorojenčkov in dojenčkov. Svetovna zdravstvena organizacija in druge vodilne zdravstvene organizacije priporočajo izključno dojenje prvih šest mesecev ter nadaljevanje dojenja ob ustrezni dopolnilni prehrani do drugega leta starosti otroka ali dlje, če tako želita otrok in mati. Dojenje otrokom omogoča zdravo rast, razvoj in zaščito pred okužbami, kar velja tudi za bolne in prezgodaj rojene otroke.
Poleg mnogih koristi za otroke in matere, je dojenje koristno tudi za družine, delodajalce, družbo in okolje. Družine z dojenjem prihranijo, kar pripomore k zmanjševanju revščine in zagotavljanju blaginje. Delodajalci imajo manj stroškov, saj so dojeni otroci bolj zdravi in imajo njihovi starši manj bolniških odsotnosti. Dojenje pozitivno vpliva na družbo na vseh ravneh. Odgovornost za zaščito in spodbujanje dojenja ter za podporo ženskam pri optimalnem dojenju nosi celotna družba. Dojenje pomaga tudi pri varovanju okolja. Pospešen razvoj in intenzivno trženje nadomestkov materinega mleka že skoraj 200 let ogrožata tako dojenje kot okolje.
UNICEF-ov kotiček za dojenje predstavlja prostor, kjer lahko mati varno in v miru podoji svojega otroka ali izbrizga mleko. Ta prostor mora biti dovolj velik, udoben in opremljen z minimalno nujno opremo, vključno z umivalnikom. Zasnovan naj bo tako, da družini nudi zasebnost. Oznaka kotička za dojenje mora biti jasna in v skladu z Mednarodnim kodeksom o trženju nadomestkov materinega mleka. Pri opremi kotička in izboru informativnih gradiv je potrebno upoštevati pravila tega kodeksa. Dojenje ni odvisno samo od žensk - naj velja, da podporo doječim materam nudimo vsi: družina, zdravstveno osebje, lokalne skupnosti in širša javnost.
tags: #trajanje #dojenja #in #svetovna #zdravstvena #organizacija