Dimeljska kila pri dojenčkih je stanje, ki lahko starše skrbi, vendar je s pravilnim pristopom in razumevanjem pogosto uspešno obvladljivo. Gre za izbočenje dela trebušne mrene ali črevesa skozi šibko točko v trebušni steni, ki se kaže kot izboklina v dimeljskem predelu. Čeprav je v večini primerov ne povzroča takojšnje nevarnosti, lahko nepravilno zdravljenje ali zapleti, kot je vkleščenje, vodijo do resnejših posledic.
Kaj je dimeljska kila in zakaj nastane?
Dimeljska kila je stanje, ki se pojavi, ko se mehko tkivo, običajno del membrane, ki pokriva trebušno votlino ali črevesni del, razširi skozi šibko točko trebušne mišice. Pri otrocih se dimeljska kila najpogosteje pojavlja že v prvih letih življenja. Ima jo približno pet odstotkov otrok. Zaradi povezanosti s spuščanjem moda iz trebušne votline v modno vrečo je 10 do 20 krat pogostejša pri dečkih kot pri deklicah.
Prirojene dimeljske kile nastanejo zaradi nepopolne zapore dimeljskega kanala, ki je nastal med spuščanjem moda v mošnjo. V nosečnosti se moda moškega ploda razvijejo in začnejo rasti v trebuhu. Okrog sedmega meseca nosečnosti se ponavadi spustijo v mošnjo skozi dimeljski kanal, ki se nato običajno zapre (zlepi). Včasih se kanal ne zlepi in ostane odprt ter omogoči črevesni vijugi, da se iz trebušne votline izboči navzven v smeri mošnjice. Tako nastane dimeljska kila. Pogostejša je pri dečkih in še zlasti nedonošenčkih. Čeprav se kila pri otroku najpogosteje pojavi v teku prvega leta po rojstvu, jo starši lahko opazijo tudi pozneje oz. pri vseh starostih.
Pridobljene dimeljske kile pa nastanejo kasneje v življenju. Praviloma jo sami opazimo kot izboklino, ki se pojavi med dvigovanjem težjih bremen ali ob kašljanju. Pojavi se lahko bolečina, ki navadno popusti, ko prenehamo z aktivnostjo, saj se izboklina umakne nazaj. Nastajajoče kile morda ne vidimo, saj izboklina ni izrazita, opazimo le neprijeten občutek v dimljah, ki se pojavlja le ob naporih ali daljši hoji.
Simptomi in prepoznavanje dimeljske kile pri dojenčkih
Značilna posledica dimeljske kile je izboklina ali zadebelitev v predelu dimelj. Ta se še posebej dobro vidi ali tipa, ko otrok kašlja, joka ali se napenja. Včasih kila v ležečem položaju izgine, oz. je manjša ali sploh ni vidna. Tudi če je kila ves čas prisotna, lahko z blagim pritiskom prstov vsebino potisnemo nazaj v trebušno votlino. V teh primerih govorimo o reponibilni kili (vijuga črevesa neovirano drsi v kilno vrečo in iz nje nazaj). Pri reponibilni kili ni potrebna takojšnja (nujna, urgentna) operacija.
Pri dvomesečnem sinu se je v dimljah pojavila izboklina, ki ob pritisku izgine in ob tem se sliši, kot da bi bil notri zrak ali tekočina. To se je pojavljalo že kakih 14 dni, vendar ne vsak dan in ne pri vsakem previjanju, mogoče 5x na 4 dni. Klic pediatrične ambulante je postregel z domnevo sestre, da gre najverjetneje za dimeljsko kilo, ki jo bo potrebno operirati.
Vkleščenje kile: Nevarno stanje
Pri nekaterih dimeljskih kilah vsebine ni več možno potisniti nazaj, izboklina postane večja, trša, bolj napeta in boleča. V teh primerih je najverjetneje prišlo do vkleščenja kile, pri čemer je delček črevesne vijuge zažet v kili in je normalna prehodnost črevesa onemogočena. To lahko povzroči bolečino in bruhanje. Če vkleščenje traja predolgo, lahko pride do ogroženosti vkleščene črevesne vijuge in celo do njenega odmrtja, kar je življenjsko nevarni zaplet.
Znaki vkleščenja so: otrok postane bled, boleče joka, kila je trda in močno boleča na pritisk, koža nad njo je lahko vijolično obarvana, kile ne moremo več z lahkoto potisniti v trebušno votlino. V primeru vkleščenja kile je potrebno takojšnje ukrepanje. Otroka poskusite pomiriti, mu dajte svečko proti bolečinam (na primer paracetamol v primerni dozi za njegovo težo), ga položite v položaj z glavo navzdol, objemite kilo s prsti in jo nežno potiskajte v trebušno votlino. Pri dojenčkih in malih otrocih, ki še ne povedo, kje jih boli, moramo ob dolgotrajnem joku, krčih in bruhanju pomisliti tudi na vkleščeno dimeljsko kilo.
Pri joku in napenjanju se napenja trebušna stena, kar lahko prispeva k vdiranju črevesne vijuge skozi kilno vrečo in nastanku vkleščenja. Vkleščene kile ne morete potisniti nazaj v trebuh, otrok pri tem joka, ker ga boli.
Ali je možno, da zatekajo noge, če ima dojenček dimeljsko kilo? To je zelo malo verjetno, bi pa res morala biti velikanska kila, ki pa bi se prej vkleščila.
Zdravljenje dimeljske kile pri dojenčkih
Dimeljska kila se običajno ne pozdravi sama in jo je največkrat potrebno operirati. Načeloma se tako majhne otroke ne operira plansko, temveč se čaka do prvega leta ali še dlje. Le v primeru, da se kila vklešči, je potrebna tudi pri majhnem otroku nujna operacija. Obstajata namreč dve različni doktrini: na eni strani nekateri pediatri svetujejo počakajmo (morda se bo pa le samo zarastlo), po drugi strani pa v kliničnih centrih absolutno zagovarjajo operacijo dimeljske kile, saj je vkleščenje veliko bolj nevarno kot operacija sama.
Operativni poseg
Operacija dimeljske kile je načrtovana. Sam poseg je kratkotrajen (približno pol ure), opravijo pa ga v splošni anesteziji. Otrok je hospitaliziran. Če gre za primer brez zapletov, lahko že proti večeru gre domov. Tešči pa je otrok na dan operacije, običajno 6 ur pred posegom. V KC otroka še enkrat pregledajo in če je vse v redu, je hospitaliziran in starš z njim.
Obstaja več različnih tehnik operiranja dimeljske kile. V grobem jih lahko razdelimo v dve skupini: klasične tehnike, kjer s šivanjem in približevanjem tkiv zapremo defekt, in moderna nenapetostna tehnika, pri kateri zapremo defekt s polipropilensko mrežico in/ali čepom. Prednost nenapetostne tehnike je krajše pooperacijsko okrevanje in manjša pogostnost ponovitve kile v primerjavi s klasičnimi tehnikami, zato večino operacij izvedemo po tej metodi. Operiranje po nenapetostni metodi z mrežico in/ali čepom zahteva manjši rez kože in podkožja, tako da brazgotina običajno ni daljša od 6 centimetrov.
Po navedbah v literaturi delež ukleščenih kil pri otrocih ocenjujejo na 0,9−3 %. V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so v obdobju od januarja 2015 do septembra 2019 obravnavali 32 ukleščenih kil in jih v 12 primerih uspešno reponirali. Sicer so v tem obdobju pri otrocih elektivno operirali 897 dimeljskih kil. Delež ukleščenih kil pri nas je primerljiv s podatki v literaturi. Za otroke do 2. leta starosti je smiselna centralizirana obravnava v ustanovah z ustrezno usposobljenim osebjem, ki otrokom nudi optimalno predoperativno oskrbo ter medoperativno in pooperativno podporo.
Operacija je edini način, s katerim kilo pri otroku dokončno pozdravimo (odstranimo) in preprečimo vse zaplete, ki so povezani z obstojem kile, zlasti vkleščenje. Ko pri otroku enkrat ugotovimo obstoj kile, je podana indikacija (potreba) za operacijo in sicer čim prej, ne glede na starost otroka. Kila bo lahko začasno »izginila«, oz. ne bo vidna, vendar se bo zanesljivo prej ali slej zopet pojavila. Po operaciji izbokline ne bo več.
Okrevanje po operaciji
Otrok lahko že naslednji dan zapusti bolnišnico, šivi pa običajno odpadejo sami. Če ste doječa mati, vam sestre priskrbijo posteljo za spanje nekje na drugem oddelku in vas ponoči pokličejo, ko otrok želi jesti ali je nemiren. V primeru, da to niste, noč prebedite na zelo neudobnem stolu ob otroku.
Operacija ne vpliva na dojenje, saj je operiran otrok in ne mati. Med tem, ko bo otrok uspavan, si boste pač iztisnili mleko. Po operaciji izbokline ne bo več. Otrok bo že po nekaj dneh normalno aktiven in živahen. Otrok bo že po nekaj dneh normalno aktiven in živahen.
Standardni operativni postopek pogosto vključuje infiltracijo operativne rane z lokalnim anestetikom dolgega delovanja. Zato otrok po operaciji praviloma ne bo čutil bolečine, potreboval bo morda le blago protibolečinsko zdravilo. Otrok bo lahko dan ali dva po operaciji čutil blago bolečino ali nelagodje v predelu operativne rane, pri dečkih bo lahko nekaj dni prisotna rahla oteklina mošnjice ali moda. To je povsem normalno in običajno in ne zahteva nikakršne skrbi. Stanje se normalizira v nekaj dneh. Ker gre za operativno rano dolgo le nekaj centimetrov, rabi otrok ponavadi blago sredstvo za lajšanje bolečine le na dan operacije in morda še naslednji dan (Lekadol ali Calpol sirup, svečke ali tablete). Šolski otroci lahko obiskujejo pouk že po 2-3 dneh. Pregled pri kirurgu po odpustu iz bolnišnice ni več potreben, če za to ni posebnega razloga. Izbrani pediater bo poskrbel za odgovore na vsa morebitna vprašanja in odstranil šive kot bo naročeno. Medicinska sestra, ki bo skrbela za otroka v času bivanja v bolnišnici bo staršem razložila vse potrebno za skrb za otroka na domu po operaciji, dobili bodo tudi pisna navodila.
Operacija dimeljske kile z Da Vincijem | Dallas Mind & Body
Zapleti in tveganja
Čeprav je operacija dimeljske kile pri otrocih varna, učinkovita in zanesljiva ter razmeroma enostavna metoda, obstajajo določena tveganja. Največje tveganje pri operacijah otroških kil ne predstavlja sam kirurški poseg temveč splošna anestezija, zlasti pri otrocih mlajših od enega leta in še posebej pri nedonošenčkih. Organski sistemi teh otrok so nezreli in se lahko pogosteje odzivajo na uporabo anestetikov nepredvidljivo, zelo majhen premer dihalnih poti pa lahko povzroči ogrožen dotok kisika v pljuča. Anestezija majhnega otroka je za anesteziologa tudi tehnično zahtevnejša.
Na splošno so zapleti operacije kile pri otroku zelo redki. Infekcija operativne rane je malo verjetna, ravno tako krvavitev iz robov rane. Včasih (redko) je nekaj dni po operaciji pri dečkih prisotna oteklina dimelj ali moda, ponavadi rahla, ki izgine v nekaj dneh. Verjetnost, da se bo kila po operaciji ponovila je manjša od 1 %. Redko pride lahko tudi do motenj v prekrvavitvi moda, ki ima za možno posledico manjše modo na operirani strani. Motnje plodnosti moških zaradi operaciji kile v otroštvu so izjemno redke. Včasih so otroci po operaciji nemirni, tožijo za slabostjo ali bruhajo. Tudi te težave se pojavijo redko in so v zvezi z neželenimi učinki anestetikov.
Pri približno desetini otrok se dimeljska kila pozneje pojavi še na drugi strani. To ni v zvezi z že opravljeno operacijo. Dimeljska kila je tako pri dečkih kot pri deklicah znatno pogostejša na desni strani.
Zaključek
Dimeljska kila pri dojenčkih je stanje, ki zahteva pozornost in ustrezno obravnavo. Čeprav se v nekaterih primerih lahko sama pozdravi, je v večini primerov potrebna operacija, še posebej, če obstaja tveganje za vkleščenje. Zavedanje o vzrokih, simptomih in možnostih zdravljenja omogoča staršem, da sprejemajo informirane odločitve in zagotovijo najboljšo možno oskrbo za svoje otroke.