Vse več zakoncev, ki se soočajo z neplodnostjo, se odloča za umetno oploditev. Ko je par na začetku soočanja z neplodnostjo in ko je bolečina neplodnosti največja, takrat po navadi partnerja sprejmeta vse, kar jima je »ponujeno« od zdravnikov. Ob diagnozi neplodnosti pa nam zdravniki največkrat predlagajo umetno oploditev (OBMP). Zdravniki dobro vedo, da je par v takšni situaciji ranljiv in bo v tej svoji bolečini in želji po otroku naredil vse, da bo dosegel cilj - dobiti otroka. Tisti pari, ki iz svojih osebnih, etičnih razlogov ne pristanejo na postopke OBMP, pa so deležni številnih »težkih« besed s strani zdravnikov. Ne obsojajmo parov, ki so se odločili za postopke OBMP, saj se velikokrat odločajo v močni želji po otroku, nevednosti, ranjenosti, ali pa ker v tistem trenutku mislijo, da je zanje tako najboljše. Zarodek je že novo človeško življenje. Pri postopkih umetne oploditve »ustvarijo« od 5 do 10 zarodkov, od katerih vstavijo v žensko telo le enega ali dva, ostale pa zamrznejo in kasneje uničijo ali jih uporabijo v znanstveno-raziskovalne namene. V postopkih umetne oploditve ženska dobi hormonsko stimulacijo, da njeni jajčniki proizvedejo čim več jajčec v enem ciklu. Ta hormonska stimulacija je za žensko telo zelo obremenjujoča in naporna. Ob tem obstaja tveganje hiperstimulacije jajčnikov. Skozi proces umetne oploditve pride velikokrat do spontanega splava (v maternico prenesejo npr. dva zarodka in velikokrat se zgodi, da pri enem ali obeh zarodkih pride do spontanega splava). Postopki umetne oploditve so oblika evgenike. Da bi povečali možnost za uspeh pri umetni oploditvi, vključujejo diagnostične in presejalne postopke, da bi dobili “najboljšega” otroka. To pomeni selekcijo zarodkov pred vstavitvijo v maternico.
Neplodnost: Sodobna težava in njeni vzroki
Neplodnost je med nami in postaja resna težava sodobnega časa, saj se z njo sooča, kar vsak 6 par. Pari, ki stopajo po tej poti, se borijo bitko, ki si je ne moremo zamisliti, če je nismo izkusili. Soočanje in priznanje z neplodnostjo je ključnega pomena, saj je uspešnost pri postopkih višja kadar je ženska mlajša od 35 let. Pozitivno je, da medicina napreduje in danes poznamo več vrst postopkov z biomedicinsko pomočjo. 43 let je že minilo od rojstva Luise Brown, ki je bila prva dojenčica na svetu po postopku IVF. Pisalo se je leto 1978. Postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo so metode, s katerimi se nadzoruje in pomaga ne samo pri oploditvi jajčne celice, ampak tudi pri prenosu spolnih celic, vgnezditvi in razvoju nosečnosti. V treh slovenskih centrih za zdravljenje neplodnosti - v UKC Ljubljana, UKC Maribor in Porodnišnici Postojna na leto opravijo med 3000 do 4000 postopkov zunajtelesne oploditve. Po končanem uspešnem postopku se na leto rodi 1300 otrok.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima težave z zanositvijo med osem in deset odstotkov svetovnega prebivalstva. Natančnih podatkov za Slovenijo ni, po ocenah pa je stanje enako kot v drugih evropskih državah, kjer je neplodnih med 10 in 15 odstotkov parov. Tako ima težave s plodnostjo vsak šesti do sedmi par.
Po pojasnilih predstojnika Oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo v Mariboru, dr. Milana Reljića, je neplodnost povezana s starostjo, predvsem žensk. "Tako je v starosti do 30 let neploden vsak deseti, v starosti 40 let pa že vsak četrti par." Pri četrtini parov je vzrok neplodnosti samo pri ženski, pri četrtini samo pri moškem, pri četrtini pri obeh in pri četrtini primerov ostane vzrok nepojasnjen.
Pri ženskah sodijo med najpogostejše vzroke neplodnosti:
- Motnje v ovulaciji
- Sindrom policističnih jajčnikov
- Endometrioza
- Okvare jajcevodov zaradi prebolelega medeničnega vnetja
- Starost
- Razvojne nepravilnosti maternice, miomi
- Prekomerna telesna teža
- Spolno prenosljive bolezni
- Sistemske bolezni (sladkorna bolezen, obolenja ščitnice)
- Zdravila (antidepresivi, steroidi)
Pri moških je neplodnost večinoma posledica slabe kakovosti, števila, koncentracije in gibljivosti semenčic. Vzroki so lahko različni, genetski, prirojene motnje, poškodbe, imunološki vzroki, prebolela vnetja, škodljivi vplivi okolja, poklicna tveganja in nezdrav način življenja.
Kljub splošnemu vtisu, da je neplodnosti vedno več, podatki kažejo, da se pojavnost v zadnjih 30, 40 letih ni bistveno spremenila. Spremenilo pa se je razmerje med posameznimi vzroki. "Zaradi škodljivih vplivov okolja in nezdravega načina življenja je več neplodnosti pri moških. V zadnjem obdobju smo priča tudi vse pogostejšemu odlaganju rojstev na poznejše obdobje, zato pogosteje obravnavamo ženske, pri katerih je neplodnost že posledica starosti," je razložil dr. Reljić.
O neplodnosti govorimo, ko par ne more zanositi v enem letu rednih nezaščitenih spolnih odnosov. O primarni neplodnosti govorimo, ko par še ni zanosil, o sekundarni neplodnosti pa, ko ima par že otroka, a ne more vnovič zanositi. "Svetujemo, da se par odloči za zdravljenje po letu dni neuspešnega prizadevanja za zanositev. Pri ženskah po 35. letu starosti pa lahko začnemo obravnavo neplodnosti po šestih mesecih neuspešnega prizadevanja za zanositev," je pojasnil dr. Reljić.
Neplodnost, vzroki, znaki in simptomi, diagnoza in zdravljenje.
Osebne izkušnje in soočanje z izzivi
Pot do starševstva je lahko dolga in polna preizkušenj. Mnogi pari se trudijo več let. "Pri nama je trajalo štiri leta. Borba iz meseca v mesec, solze, žalost in obup. Tolažila sem se, da bi bilo lahko še huje. Vedno sem si ponavljala, da enkrat bom rodila in postala mama. Pa nama je uspelo: po šesti umetni oploditvi se je tudi nama nasmehnila sreča." Druga bralka pa je zaupala: "Trudila sva se sedem let. Tudi jaz sem bolj težko zanosila, ampak vendarle sem, nisem pa mogla obdržati in donositi. Ko sem se sprostila in nehala imeti spolne odnose, da bi zanosila, rekoč 'če bo, bo', pa sem zanosila in tudi donosila. Nosečnost je bila težka, ampak vredna vsakega truda. Vsem vam želim, da bi kmalu zagledale plusek in da bi čez devet mesecev stiskale največji zaklad na svetu."
Težko je čakati plusek, hudo je, ko ga končno ugledate, a zgodba vseeno nima vedno srečnega konca. "Trudila sem se osem let. Imela sem pet umetnih oploditev in pet spontanih splavov. Med postopki je bilo zelo hudo. Močni hormoni so delali svoje: bila sem razdražljiva, žalostna, jokava. Razveselila sem se vsakega pluska in jokala v obupu, ko sem izgubila otroka. Petkrat … Srčno sem si želela postati mama, a z vsakim splavom sem izgubila del sebe. Imela sem občutek krivde, nezmožnosti. Vsi so me spraševali, kdaj bova imela otroka, pritisk okolice je bil grozljiv. Obupala bi, če mi ne bi ob strani stal on. Na srečo me je prepričal, da sva poskusila šestič. Takrat sem bila stara 39 let in uspelo je; dva dni po 40. rojstnem dnevu sem dobila najlepše možno darilo. Danes sem neizmerno vesela in hvaležna mamica. Najinega šestletnega fantka imam najraje na svetu."
Soočanje z neplodnostjo in dolgotrajno zdravljenje vpliva tudi na partnerski odnos. Lahko se pojavijo občutki krivde, sramu, nezmožnosti. Veliko je razočaranj, življenja v negotovosti, sledi obup. Zato pari včasih potrebujejo tudi psihološko pomoč. "Na našem oddelku vsi zaposleni nudimo parom osnovno psiho-socialno podporo. Če imajo resnejše psihične težave, jim omogočimo obravnavo pri kliničnem psihologu," je sporočil dr. Reljić.
Potek postopka umetne oploditve (IVF)
V Sloveniji poteka postopek umetne oploditve (IVF) v treh centrih: UKC Ljubljana, UKC Maribor in Porodnišnica Postojna. Ti centri letno opravijo med 3000 do 4000 postopkov zunajtelesne oploditve, po katerih se rodi okoli 1300 otrok. Pet odstotkov otrok v Sloveniji je rojenih po postopku zunajtelesne oploditve, kar je nad povprečjem Evropske unije.
Postopek zunajtelesne oploditve (IVF) je klasični postopek umetne oploditve. Gre za oploditev v laboratoriju, pod mikroskopom, na stekelcu oziroma v epruveti. Slovenija je po dostopnosti postopkov umetne oploditve v svetu pravi unikum, saj je le-ta zelo dostopna parom, ki se soočajo z neplodnostjo, prav tako te postopke krije zavarovalnica.
Postopek se vedno začne s prvim obiskom v Ambulanti za zdravljenje neplodnosti, kjer zdravnik vzame natančno anamnezo in naredi ultrazvok. Nato ženskam odvzamemo kri za hormonske preiskave, moški pa opravi spermiogram. Na osnovi teh preiskav se bo zdravnik specialist, ki vodi vaše zdravljenje, odločil, ali je metoda IVF/ICSI primerna za vas in vam predlagal individualno prilagojen načrt zdravljenja.
Za povečanje uspešnosti postopka IVF/ICSI se poslužimo hormonskega spodbujanja jajčnikov. S hormonskim spodbujanjem začasno nadomestimo vaš naravni menstruacijski ciklus z medicinsko nadzorovanim ciklusom. Na ta način povečamo možnost, da v enem menstruacijskem ciklusu pridobimo več kot eno jajčno celico, ki je sposobna oploditve in razvoja v zarodek. Odmerek hormonov vam individualno prilagodimo glede na rezultate predhodnih preiskav. Odziv jajčnikov spremljamo s serijskimi ultrazvočnimi meritvami, na osnovi katerih se odločimo, kdaj je pravi čas za aplikacijo zdravila za zorenje jajčnih celic (t.i. »STOP« injekcija). Dva dni po aplikaciji tega zdravila se na oddelku zglasita oba s partnerjem. Partner s seboj prinese sveže seme, lahko pa vzorec semena odda tudi na oddelku.
Jajčne celice iz vaših jajčnikov pridobimo z ultrazvočno vodeno punkcijo preko nožnice. Poseg lahko izvedemo bodisi v lokalni analgeziji (lokalni anestetik) ali v analgosedaciji. Analgosedacija je postopek, ki ga izvede eden izmed naših zdravnikov specialistov anesteziologov. Preko intravenskega kanala vam aplicira uspavalo, pomirjevalo in protibolečinsko zdravilo. Jajčne celice in seme vašega partnerja nato predamo v embriološki laboratorij, kjer embriolog izvede oploditev jajčnih celic bodisi z metodo IVF bodisi z ICSI.
Naslednji dan embriolog preveri oplojenost jajčnih celic in zarodke goji v inkubatorjih, v pogojih, ki so čim bolj podobni pogojem v telesu. Tretji oziroma peti dan po punkciji opravimo prenos zarodka v maternico. Po prenosu svetujemo relativni počitek. To pomeni, da se izogibate težkim telesnim aktivnostim, dvigovanju težkih predmetov, spolnim odnosom, vročim kopelim, savnanju. Nadaljujete z uporabo progesterona skladno z navodili, ki jih prejmete na oddelku. Obdobje čakanja do krvnega testa nosečnosti je eno najtežjih obdobij v postopku IVF. Pomeni stanje nesigurnosti, velikega pričakovanja in strahu pred neuspehom. Svetujemo, da se v tem obdobju poskušate čim bolj sprostiti, izogibate stresu in da počnete stvari, ki vas veselijo.
IVF v tujini in posebnosti
V Sloveniji je umetna oploditev za ženske starejše od 43 let večinoma samoplačniška in z darovanimi celicami ni mogoča. Vendar pa je v tujini, na primer v Pragi, umetna oploditev z darovanimi jajčeci možna tudi za ženske starejše od 43 let, celo do 47. leta. V Italiji so darovalski postopki prepovedani. V tujini so nekatere evropske države, kot je Španija, bolj cenjene pri tovrstnih postopkih.
Če razmišljate o postopku v tujini, je pomembno, da se pozanimate o specifičnih pogojih in zakonodaji posamezne države. V nekaterih državah je mogoče opraviti postopek z darovanimi spolnimi celicami, kar je rešitev za pare, kjer eden od partnerjev nima zdravih spolnih celic. Darovalski postopek je takrat, ko potrebujete spolno celico, torej jajčno celico pri ženski ali semenčico pri moškem.
Pomemben diagnostični korak pred odločitvijo za postopek je merjenje ravni FSH (folikle stimulirajočega hormona) v krvi, idealno med 2. in 4. dnem ciklusa. Ta test jasno pokaže, kako je s vašim rodnim obdobjem in vam pomaga pri nadaljnjih odločitvah.
Alternativne poti do starševstva: Posvojitev in druge možnosti
Poleg postopkov umetne oploditve obstajajo tudi druge poti do starševstva, ki jih pari ali posamezniki lahko razmislijo. Posvojitev je čudovit primer, kako se odločimo za ljubezen. Normalno je, da imamo strahove, skrbi in vprašanja pred posvojitvijo. Marsikatera biološka mati pripoveduje, da se materinski čut ne rodi vedno hkrati z otrokom, včasih preteče nekaj minut, ur ali celo tednov, preden mati resnično vzljubi to malo bitjece, ki je prišlo na svet. Zato starši, ki posvojijo otroka, ne rabijo imeti občutka krivde, kadar potrebujejo čas, da otroka sprejmejo za svojega. Po drugi strani pa mnogi posvojiteljski starši pričujejo, da so se takoj počutili starši otroku, ki jim je bil zaupan. Izkušnje so različne.
Kljub temu da zakonca ne moreta imeti otrok, je njun odnos in njun zakon lahko nadvse rodoviten. Kajti rodovitnost para ni vezana zgolj na zmožnost rojevanja, ampak le-ta sega daleč izven maternice. Številni pari komaj ob izkušnji neplodnosti »spoznajo« svoje novo poslanstvo v življenju in tako najdejo svojo novo rodovitnost, ki jih izpolnjuje.
Medicinske metode zdravljenja neplodnosti
Poleg IVF obstajajo še druge metode zdravljenja neplodnosti:
Kirurgija: V določenih primerih, kadar s pregledom in ultrazvočno preiskavo ne najdemo vzroka za neplodnost, za opredelitev vzroka predlagamo kirurški poseg. Posegi, ki jih izvajamo v lastni operacijski dvorani, so večinoma endoskopski (laparoskopija, histeroskopija). Ti posegi so minimalno invazivni in omogočajo hitro okrevanje in vrnitev k vsakodnevnim dejavnostim. V drugih okoliščinah pa je kirurško zdravljenje potrebno za zdravljenje stanj, ki jih odkrijemo pri pregledu in vemo, da povzročajo neplodnost ali za izboljšanje možnosti za zanositev v postopku zunajtelesne oploditve. Med posege sodijo:
- Ambulantna histeroskopija: S tankim inštrumentom s kamero pogledamo v notranjost maternice in odstranimo manjše polipe ali odvzamemo vzorček sluznice.
- Histeroskopija: Izvajamo jo v kratkotrajni splošni anesteziji za odstranjevanje pregrad maternice, večjih polipov, miomov ali zarastlin v maternici.
- Laparoskopija: S kamero skozi popek pregledamo organe trebušne votline in male medenice za diagnosticiranje in zdravljenje zarastlin, endometrioze, miomov ali cist jajčnikov.
Spodbujanje ovulacije: Z zdravili za spodbujanje ovulacije poskušamo doseči ustrezno hormonsko ravnovesje, ki omogoči razvoj jajčnih foliklov in predvidljivo ovulacijo. Uporablja se pri ženskah z nerednimi menstruacijskimi cikli ali nepojasnjeno neplodnostjo.
Intrauterina inseminacija (IUI): To je postopek OBMP, pri katerem preko tankega katetra vbrizgamo partnerjevo seme neposredno v maternico. Primerna je za pare z nepojasnjeno neplodnostjo, blago moško neplodnostjo ali ženske z motnjami ovulacije.
Zavod za zdravstveno zavarovanje in samoplačniško zdravljenje
Zavod za zdravstveno zavarovanje krije stroške za prvih šest posegov umetne oploditve in zdravljenja ženskam do 42. leta starosti, in sicer šest postopkov zunajtelesne oploditve za prvega in štiri postopke za vsakega naslednjega otroka. Par se lahko odloči tudi za samoplačniško zdravljenje. Cena samoplačniškega postopka zunajtelesne oploditve je odvisna od količine porabljenih zdravil in se v Mariboru giblje med 2000 in 3000 evri.
Pomembno je poudariti, da so vsebine na spletnih straneh izobraževalne narave in ne predstavljajo zdravstvenega nasveta ali nadomestila za strokovne zdravstvene storitve.
Ne obupujte, nikoli. Z vztrajnostjo, podporo in sodobnimi medicinskimi postopki je pot do starševstva mogoča.
tags: #umetna #oploditev #brez #histeroskopije