Vse več zakoncev, ki se soočajo z neplodnostjo, se odloča za umetno oploditev. Ko je par na začetku soočanja z neplodnostjo in ko je bolečina neplodnosti največja, takrat po navadi partnerja sprejmeta vse, kar jima je »ponujeno« od zdravnikov. Ob diagnozi neplodnosti pa nam zdravniki največkrat predlagajo umetno oploditev (OBMP). Zdravniki dobro vedo, da je par v takšni situaciji ranljiv in bo v tej svoji bolečini in želji po otroku naredil vse, da bo dosegel cilj - dobiti otroka. Tisti pari, ki iz svojih osebnih, etičnih razlogov ne pristanejo na postopke OBMP, pa so deležni številnih »težkih« besed s strani zdravnikov. Ne obsojajmo parov, ki so se odločili za postopke OBMP, saj se velikokrat odločajo v močni želji po otroku, nevednosti, ranjenosti, ali pa ker v tistem trenutku mislijo, da je zanje tako najboljše. Zarodek je že novo človeško življenje. Pri postopkih umetne oploditve »ustvarijo« od 5 do 10 zarodkov, od katerih vstavijo v žensko telo le enega ali dva, ostale pa zamrznejo in kasneje uničijo ali jih uporabijo v znanstveno-raziskovalne namene. V postopkih umetne oploditve ženska dobi hormonsko stimulacijo, da njeni jajčniki proizvedejo čim več jajčec v enem ciklu. Ta hormonska stimulacija je za žensko telo zelo obremenjujoča in naporna. Ob tem obstaja tveganje hiperstimulacije jajčnikov. Skozi proces umetne oploditve pride velikokrat do spontanega splava (v maternico prenesejo npr. dva zarodka in velikokrat se zgodi, da pri enem ali obeh zarodkih pride do spontanega splava). Postopki umetne oploditve so oblika evgenike. Da bi povečali možnost za uspeh pri umetni oploditvi, vključujejo diagnostične in presejalne postopke, da bi dobili “najboljšega” otroka. To pomeni selekcijo zarodkov pred vstavitvijo v maternico.
Kaj je umetna oploditev?
Umetna oploditev, nekaterim bolj znana pod izrazom IVF (in vitro fertilization) ali OBMP (oploditev z biomedicinsko pomočjo), je medicinski postopek, v katerem se paru, ki ne more imeti otrok po naravni poti, pomaga do uspešne zanositve. Sestavlja jo zaporedje določenih pregledov, terapij in načinov oploditve, protokol pa sestavi ginekolog na Ginekološki kliniki, ki si jo par izbere, pri čemer upošteva razlog zaradi katerega ženska ne zanosi. Postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo so metode, s katerimi se nadzoruje in pomaga ne samo pri oploditvi jajčne celice, ampak tudi pri prenosu spolnih celic, vgnezditvi in razvoju nosečnosti. Zunajtelesna oploditev je temeljna metoda oploditve z biomedicinsko pomočjo, s katero zaobidemo jajcevode, moške in ženske spolne celice pa združujemo zunaj telesa. S postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo lahko pomagamo tako pri ženski kakor tudi moški neplodnosti. Med ženske vzroke spadajo: endometrioza, neprehodni jajcevodi, motnje ovulacije (npr. sindrom policističnih jajčnikov neobčutljiv na zdravljenje z zdravili), kromosomske nepravilnosti in nepojasnjena neplodnost. Postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo opravljamo pri ženskah v starosti od 18. do 43. let. Vzroki za neplodnost so raznoliki in vključujejo tako moške kot ženske dejavnike. Kljub fizičnim in čustvenim obremenitvam, ki jih prinaša neplodnost, obstaja veliko rešitev za pare, ki se borijo z zanositvijo. Dva najpogostejša postopka sta in vitro oploditev (IVF) in intrauterina inseminacija (IUI).
Postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP): IUI, IVF in ET
Obstajata dva glavna postopka OBMP: intrauterina inseminacija (IUI) in in vitro oploditev (IVF).
Intrauterina inseminacija (IUI): IUI je metoda umetne oploditve, pri kateri zdravnik v času ovulacije vnese predhodno obdelano semensko tekočino neposredno v maternico. S tem se poveča možnost srečanja semenčic z jajčecem in posledično zanositve. Postopek je preprost, neboleč in se pogosto uporablja pri blagi moški neplodnosti, nepojasnjenih vzrokih ali težavah z ovulacijo. Pri IUI je potrebno ultrazvočno spremljanje rasti foliklov in s tem potrditev ovulacije. V 24 do 48 urah po ovulaciji se izvede IUI. Moško seme se prečisti in loči semenčice od semenske tekočine, pridobi se najbolj gibljive semenčice. Prečiščeno seme se vbrizga v maternico (IUI) ali direktno v jajcevod (ITI - intratubarna inseminacija). Uspešnost IUI se giba med 5-20%.
In vitro oploditev (IVF): IVF je postopek, pri katerem jajčeca oplodijo s semenčicami v laboratoriju, torej zunaj telesa. Oplojeno jajčece nato prenesejo v maternico. Uporablja se pri različnih vzrokih neplodnosti, ko naravna zanositev ni mogoča. IVF z ICSI (intracitoplazmatska injekcija semenčice) je napredna oblika IVF, kjer embriolog z mikroskopsko iglo vnese eno samo semenčico neposredno v jajčece. Ta metoda je posebej primerna pri izrazito zmanjšani moški plodnosti ali kadar je bilo v preteklosti malo ali nič uspešnih oploditev. Po slovenskem zakonu se lahko v maternico prenese največ tri zarodke, v praksi pa se pogosteje prenašata eden ali dva zarodka z namenom doseganja zdravih, enoplodnih nosečnosti. Odločitev o številu zarodkov je individualna in temelji na starosti pacientke, njeni konstituciji, kvaliteti zarodkov in številu predhodnih postopkov. Povprečna uspešnost na cikel IVF znaša med 25 in 30 %.
Embriotransfer (ET): Embriotransfer ali prenos zarodka je zaključni korak postopka IVF, pri katerem zdravnik enega ali več kakovostnih zarodkov vnese v maternico ženske. Postopek je hiter, neboleč in običajno ne zahteva anestezije.
Ali IVF boli?
Hormonska stimulacija ne boli, minimalna bolečina ali skelenje se pojavi le ob vbodu z injekcijo. V dneh, ko traja stimulacija, mnogo žensk čuti napihnjenost v predelu jajčnikov, ki praviloma ni (zelo) boleča, je pa neprijetna. Lahko se pojavijo spremembe v razpoloženju, glavoboli in utrujenost, ostale bolečine pa so redke. Boli lahko punkcija, vendar jo je zadnjih nekaj let mogoče opraviti pod sedacijo, tako da bolečine ob aspiraciji ni, lahko pa ostane nekaj bolečine od vbodov, ki traja še nekaj dni po punkciji. Če se pojavi huda bolečina, ki traja dlje časa, to nakazuje na zaplet in je potrebno obiskati zdravnika. Tudi prenos zarodka je praviloma neboleč, bolečina ob tem se pojavi zelo redko.
Priprava na IVF: Skrb za telo in um
Kljub temu da zakonca ne moreta imeti otrok, je njun odnos in njun zakon lahko nadvse rodoviten. Kajti rodovitnost para ni vezana zgolj na zmožnost rojevanja, ampak le-ta sega daleč izven maternice. Številni pari komaj ob izkušnji neplodnosti »spoznajo« svoje novo poslanstvo v življenju in tako najdejo svojo novo rodovitnost, ki jih izpolnjuje.
Čas naj dela za vas in na vaš koledar dodajte nekaj mesecev. Ste se ogreli za nosečnost? Vedite, da tu ne gre le za opustitev kontracepcije (čeprav boste to seveda morali storiti), sledenje ovulaciji (tega si najverjetneje želite) in skok v posteljo (kar boste najverjetneje storili z veseljem). Prevzem nadzora nad pripravo na oploditev vas bo popeljal na pravo pot in zanositev bo (upamo) lažja, nosečnost pa (prav tako upamo) varnejša in udobnejša. Verjetno vam je jasno, da je vaše splošno zdravje tesno povezano z vašo splošno plodnostjo. Da dobite zdravega dojenčka, je potrebno zdravo telo (pravzaprav dve zdravi telesi). "Sem mlada in zdrava, moje menstruacije pa so redne. Najboljša skrb za zdravje pred rojstvom otroka se začne že veliko pred spočetjem (in ni vezana le na vaše reproduktivne organe), zato je takrat idealen čas, da načrtujete popoln pregled telesa. Čeprav nikoli ne zbolite, je morebitne zdravstvene težave smiselneje odpraviti pred zanositvijo kot pa pozneje, ko se telo že ukvarja z otrokom (to je še posebej pomembno, če imate katerokoli kronično bolezen).
Popoln telesni pregled:
- Tehtanje: Vaša teža pred nosečnostjo je še bolj povezana z vašo plodnostjo in zdravjem med nosečnostjo, kot si to sploh lahko predstavljate. Če teža ni v območju, v katerem bi morala biti (blizu idealne teže za vašo višino in telesni tip), vam bo zdravnik najverjetneje dal nekaj predlogov.
- Pregled zdravil: Zdravnik bo preveril vsa zdravila, ki jih jemljete, in ugotovil, katera so varna med nosečnostjo.
- Preiskava krvi: Preverjanje Rh-faktorja, preverjanje protiteles za titer cytomegalovirus (CMV), preiskava titrov toksoplazmoze, pregled delovanja ščitnice, preiskava spolno prenosljivih bolezni (SPB).
- Cepljenja: Preverite, ali so potrebna cepljenja proti tetanusu, davici, oslovskemu kašlju, ošpicam, mumpsu, rdečkam, hepatitisu B, HPV.
Skrb za zdravje partnerja:Ob spočetju sodelujeta dva, zato je pomembno, da se oba partnerja dobro pripravita. Moški bi moral zmanjšati temperaturo vročih kopeli in prenehati z urami spinninga, saj lahko to negativno vpliva na kakovost semenčic. Opustitev kajenja lahko bistveno poveča plodnost.
Priprava na zanositev:
- Prenehanje kontracepcije: Pogovorite se z zdravnikom o najboljšem času za prenehanje kontracepcije.
- Sledenje ovulaciji: Razumevanje vašega menstrualnega cikla vam lahko pomaga pri načrtovanju spolnih odnosov.
- Zdrava prehrana: Izogibajte se nezdravi hrani in pijači, ki lahko vplivata na plodnost.
- Izogibanje škodljivim snovem: Prenehanje kajenja in omejitev uživanja alkohola sta ključnega pomena.
Priprava na zanositev in nosečnost — kaj lahko naredimo? Duša Štefanec
Starostna omejitev in pravica do zdravstvenega varstva
V Sloveniji je pravica do povračila stroškov umetne oploditve s strani zdravstvene zavarovalnice tradicionalno omejena glede na starost ženske. Po veljavnih pravilih je ta omejitev znašala dopolnjenih 43 let starosti. To pomeni, da ženskam po tem starostnem obdobju zavarovalnica stroškov postopka ne povrne več. Ta praksa je bila v preteklosti že predmet sodnih obravnav, saj so jo nekateri posamezniki dojemali kot diskriminatorno in v nasprotju s človekovimi pravicami.
Nedavna odločitev Ustavnega sodišča je osvetlila nekatere od teh dilem ter odprla pot novim razpravam o dostopnosti do te pomembne reproduktivne tehnologije. Ustavno sodišče je ugotovilo, da so pravila zdravstvenega zavarovanja z določbo o starostni omejitvi pri 43 letih parom, v katerih je ženska dopolnila to starost, brez izrecnega zakonskega pooblastila omejila dostop do te pravice. S tem so po mnenju sodnikov presegla okvir ustavno dopuščenega podzakonskega urejanja človekove pravice do zdravstvenega varstva. Zato je Ustavno sodišče razveljavilo sporni člen pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja in sodbo Vrhovnega sodišča vrnilo v ponovno odločanje. Ta odločitev je pomemben korak k zagotavljanju enakosti pri dostopu do reproduktivnih tehnologij.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) sicer poudarja, da določitev zgornje starostne meje za oploditev z biomedicinsko pomočjo temelji na strokovni presoji in upoštevanju trenutnega stanja v medicinski stroki. Starost 43 let naj bi bila po njihovem mnenju tista, ko še obstaja majhna verjetnost za zanositev in rojstvo zdravega otroka, pri čemer je nosečnost po običajnem reproduktivnem obdobju lahko povezana s tveganji za zdravje matere in otroka.
Biološki vidiki ženske plodnosti
Starost ženske je ključni dejavnik, ki vpliva na možnost za zanositev. Jajčnik, organ, ki se najhitreje stara, že po 35. letu izgubi znatno sposobnost, po 40. letu pa ta praktično strmoglavi. Ženska se rodi z določenim številom jajčec, ki se skozi življenje zmanjšuje. V nasprotju z moškimi, katerih semenčice ohranijo enako "starost" kot tiste, ki so jih tvorili v mladosti, ženska z vsakim letom razpolaga z vse manj kakovostnimi jajčnimi celicami. Kljub temu pa se z napredkom medicine možnost za zanositev povečuje tudi pri starejših ženskah, predvsem z uporabo darovanih jajčnih celic.
Postopki z darovanimi spolnimi celicami
V Sloveniji so postopki z darovanimi spolnimi celicami dovoljeni le iz zdravstvenih razlogov, pri čemer mora biti vsaj eden od bodočih staršev genetski roditelj otroka. Darovalci se odrečejo vsem pravicam do otroka, darovanje pa je anonimno. Identiteta darovalcev je strogo varovana, prav tako otroci nimajo pravice izvedeti, kdo so njihovi biološki darovalci. V izjemnih zdravstvenih okoliščinah bi lahko darovalca prosili za pomoč, vendar ne bi bil dolžan pomagati. Spolne celice enega darovalca se lahko uporabijo za rojstvo otrok v največ dveh družinah.
Medtem ko je darovalcev semena dovolj, pa darovalk jajčnih celic močno primanjkuje, zato v takšnih primerih zavarovanje krije tudi stroške zdravljenja v tujini. V Sloveniji darovanje spolnih celic ni plačano, darovalcu se povrnejo le potni stroški.
Slovenija v evropskem vrhu in financiranje postopkov
Slovenija se po uspešnosti in dostopnosti postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo uvršča v evropski vrh. Vsako leto se v državi rodi približno 1.300 otrok, spočetih s tem postopkom, kar predstavlja nekaj več kot pet odstotkov vseh rojstev. Zdravljenje neplodnosti izvajajo tri ustanove: univerzitetna klinična centra v Ljubljani in Mariboru ter Porodnišnica Postojna, ki skupaj opravijo od 3.000 do 4.000 ciklov zunajtelesnih oploditev na leto.
Zavod za zdravstveno zavarovanje je v letu 2018 financiral 3.271 postopkov, katerih cena je odvisna od tega, ali gre za stimuliran ali spontan cikel (900 evrov za spontanega, 1.925 evrov za stimuliranega). Po podatkih ljubljanske ginekološke klinike je ob ponovitvi vseh šestih ciklov postopkov zunajtelesne oploditve uspešnost več kot 90-odstotna. Veljavni sistem sicer ne vključuje samskih žensk in istospolnih parov, kar je bilo predvideno v zavrnjenem Družinskem zakoniku.
Samoplačniški postopek zunajtelesne oploditve v Sloveniji stane okoli 1900 evrov, z dodatnimi stroški za zdravila pa se skupni stroški gibljejo med 2.000 in 3.000 evri. Pred dvajsetimi leti je bilo manj brezplačnih postopkov, saj je bil že tretji samoplačniški.
Pravni in etični vidiki ter prihodnost
Umetna oploditev je tesno povezana s človekovo pravico do zasebnega in družinskega življenja, vendar je njeno uresničevanje lahko omejeno z nekaterimi pogoji in omejitvami, ki izhajajo iz pravnih in etičnih vidikov. V Sloveniji je postopek dovoljen le za raznospolne pare, kloniranje človeka in izbira otrokovega spola (razen v primeru genetske bolezni) nista dovoljena, nadomestno materinstvo pa ni urejeno. Informacije o posameznem primeru umetne oploditve in darovanja spolnih celic se varujejo kot poslovna skrivnost, identiteta darovalca pa ni razkrita. Slovensko pravo izrecno prepoveduje kakršnokoli zahtevo za določitev očetovstva (materinstva) darovalca v zvezi z otrokom, rojenim po poti umetne oploditve.
V prihodnosti se napovedujejo nadaljnje razprave o dostopnosti do reproduktivnih tehnologij, zlasti glede starostnih omejitev in vključevanja istospolnih parov ter samskih žensk v financiranje postopkov. Odločitev Ustavnega sodišča je pomemben premik v tej smeri, ki odpira vprašanja o tem, kako naj družba uravnava te kompleksne vidike sodobne medicine in človekovih pravic.
Pogosta vprašanja o umetni oploditvi
Kdaj je smiselno razmišljati o umetni oploditvi?Če si želite otroka in ste stari manj kot 35 let, je priporočljivo, da eno leto poskušate zanositi brez strokovne zdravniške pomoči. Če po tem obdobju ob rednih spolnih odnosih še vedno ne pride do zanositve, je smiselno, da se posvetujete z ginekologom. Po 35. letu je priporočljivo poiskati zdravniško pomoč že po šestih mesecih neuspešnih poskusov. Pomembno je, da ne izgubljate dragocenega časa, saj kakovost jajčnih celic po tej starosti začne upadati.
Kateri pari so primerni za postopek IVF?Postopek IVF je namenjen parom, ki se soočajo z neplodnostjo in pri katerih so bile izčrpane druge metode zdravljenja. To lahko vključuje težave z zamašenimi jajcevodi, motnje ovulacije pri ženskah, ali nizko število ali slabšo kakovost semenčic pri moških. Medicinska indikacija mora biti potrjena pri enem ali obeh partnerjih.
Koliko stane umetna oploditev? Ali zdravstveno zavarovanje krije del stroškov?V Sloveniji stroške umetne oploditve delno krije obvezno zdravstveno zavarovanje do določene starosti ženske (običajno do 43. leta starosti) in za omejeno število poskusov. Samoplačniški postopki so dražji in se lahko gibljejo med 2.000 in 5.000 evri na cikel, odvisno od metode in potrebnih postopkov.
Kakšne so možnosti za zanositev pri umetni oploditvi?Verjetnost zanositve pri umetni oploditvi znaša približno 30 do 40 odstotkov na cikel zdravljenja, vendar se ta odstotek znatno zmanjša s starostjo ženske. Pri ženskah, starejših od 40 let, je uspešnost pod 10 %, po 43. letu pa praktično 0 %. Pomembno je imeti realna pričakovanja, saj umetna oploditev ni zagotovilo za zanositev.
Kaj negativno vpliva na verjetnost zanositve?Na plodnost negativno vplivajo dejavniki, kot so kajenje, prekomerna ali prenizka telesna teža, sindrom policističnih jajčnikov (PCOS), endometrioza ter prezgodnje staranje jajčnikov. Zmanjšana zaloga jajčnih celic, ki jo je mogoče oceniti s preiskavami, je lahko zaskrbljujoč znak.
Kakšna je starostna meja za umetno oploditev?Ženske lahko poskušajo z umetno oploditvijo do 43. leta starosti, vendar se po 40. letu verjetnost uspeha znatno zmanjša. Nosečnosti pri ženskah v drugi polovici 40-ih let so večinoma rezultat darovanja jajčnih celic.
Dopolnila in vpliv na plodnost
Medtem ko umetna oploditev predstavlja napredno medicinsko rešitev, se pari pogosto sprašujejo tudi o vlogi prehranskih dopolnil pri izboljšanju plodnosti. Pomembno je poudariti, da dopolnila niso nadomestilo za zdrav življenjski slog in uravnoteženo prehrano, lahko pa predstavljajo podporo v določenih primerih.
Nekatera dopolnila, ki se pogosto omenjajo v povezavi z reproduktivnim zdravjem, vključujejo:
- Folna kislina (vitamin B9): Ključnega pomena za razvoj nevralne cevi ploda. Priporoča se jo vsem ženskam, ki načrtujejo nosečnost, in sicer vsaj en mesec pred spočetjem in v prvih treh mesecih nosečnosti.
- Vitamin D: Njegova vloga pri plodnosti še ni popolnoma razjasnjena, vendar raziskave nakazujejo, da lahko pomanjkanje vpliva na reproduktivno zdravje.
- Koencim Q10: Antioksidant, ki lahko pomaga izboljšati kakovost jajčec in semenčic, zlasti pri starejših ženskah in moških.
- Omega-3 maščobne kisline: Pomembne za splošno zdravje in lahko pozitivno vplivajo na reproduktivne hormone.
- Cink in selen: Minerali, ki igrajo vlogo pri tvorbi semenčic in jajčec.
- Maca: Rastlina, ki se tradicionalno uporablja za izboljšanje plodnosti, vendar znanstveni dokazi niso dokončni.
Pomembno je, da se pred jemanjem kakršnih koli prehranskih dopolnil posvetujete s svojim zdravnikom ali farmacevtom. Le-ti vam lahko svetujejo glede ustreznega odmerjanja in možnih interakcij z drugimi zdravili ali obstoječimi zdravstvenimi stanji. Nikoli ne smete nadomestiti zdravniških nasvetov zgolj z jemanjem dopolnil.
Posvojitev kot alternativna pot do starševstva
Obstajajo pari, ki zaradi različnih razlogov ne morejo ali nočejo pristati na postopke umetne oploditve. Za te pare je posvojitev čudovita in polnovredna pot do uresničitve sanj o družini. Posvojitev je čudovit primer, kako se odločimo za ljubezen. Normalno je, da imamo strahove, skrbi in vprašanja pred posvojitvijo. Marsikatera biološka mati pripoveduje, da se materinski čut ne rodi vedno hkrati z otrokom, včasih preteče nekaj minut, ur ali celo tednov, preden mati resnično vzljubi to malo bitjece, ki je prišlo na svet. Zato starši, ki posvojijo otroka, ne rabijo imeti občutka krivde, kadar potrebujejo čas, da otroka sprejmejo za svojega. Po drugi strani pa mnogi posvojiteljski starši pričujejo, da so se takoj počutili starši otroku, ki jim je bil zaupan. Izkušnje so različne. Pomembno je, da se pari, ki razmišljajo o posvojitvi, dobro informirajo o postopkih in se pripravijo na to odgovorno vlogo.
Vloga partnerja pri neplodnosti in OBMP
Pogosto se zdi, da je breme neplodnosti in postopkov OBMP predvsem na ramenih ženske. Vendar pa je sodelovanje in podpora partnerja ključnega pomena skozi celoten proces. Moški partnerji lahko izkusijo občutke nemoči, frustracije ali celo krivde, še posebej, če so njihovi biološki dejavniki povezani z neplodnostjo.
Pomembno je, da oba partnerja odprto komunicirata o svojih čustvih, strahovih in pričakovanjih. Partner lahko aktivno sodeluje pri postopkih, na primer pri dajanju vzorcev sperme, kar mu lahko daje občutek vključenosti in pomembnosti. Strah pred iglami pri hormonski terapiji je pogost, a ga je mogoče premagati s podporo partnerja, ki lahko pomaga pri aplikaciji injekcij ali pa to postane njun skupni ritual.
Etika in prihodnost umetne oploditve
Umetna oploditev postavlja pred družbo številna etična vprašanja, od statusa zarodka, do vprašanj evgenike in dostopnosti. Odločitev Ustavnega sodišča glede starostne omejitve je le eden od korakov v razpravi o tem, kako naj sodobna medicina uravnava te kompleksne vidike. Prihodnost prinaša nove tehnološke možnosti, ki bodo nedvomno še dodatno zaostrili ta etična vprašanja. Razprave o vključevanju istospolnih parov in samskih žensk v financiranje postopkov ter o nadaljnjem razvoju genetskih testiranj zarodkov bodo ključnega pomena za oblikovanje prihodnosti reproduktivnih tehnologij.