Umetna oploditev, kot jo poznamo pod okriljem oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), je v Sloveniji že dolgo uveljavljena metoda zdravljenja neplodnosti. Ta kompleksni medicinski postopek je omogočil uresničitev sanj o starševstvu številnim parom, ki se soočajo z neplodnostjo, vendar je njegova dostopnost in pravna ureditev v preteklosti naletela na ovire. Nedavna odločitev Ustavnega sodišča je odpravila dolgoletno diskriminacijo in odprla pot širši in bolj enakopravni dostopnosti do te pomembne reproduktivne tehnologije.
Zgodovinski pregled in zakonska ureditev
Zakon o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo je bil v Sloveniji sprejet leta 2000. Že leto kasneje so se pojavili prvi predlogi za spremembe, ki bi omogočile dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo tudi drugim skupinam, ne le zakonskim parom moškega in ženske. Vendar pa je desnica takrat uspela zbrati podpise za naknadni zakonodajni referendum, ki je preprečil te spremembe. Tako je dolgo časa veljala omejitev, da so do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo upravičeni le pari, ki so v zakonski zvezi. Ta ureditev je bila v preteklosti deležna kritik, saj je bila dojeta kot diskriminatorna do samskih žensk in žensk v istospolnih zvezah.
Odločitev Ustavnega sodišča kot preboj
Konec preteklega leta je Ustavno sodišče presodilo, da je ureditev, po kateri samske ženske ter ženske v istospolnih zvezah niso upravičene do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, neustavna. Državnemu zboru je naložilo, da mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta. Odziv na to odločitev je bil hiter, saj so koalicijski poslanci konec marca vložili predlog novele zakona. Vodja poslancev Levice, Matej T. Vatovec, je ob tem poudaril, da novela predstavlja velik korak k bolj enakopravni, strpni in vključujoči družbi, ter da ni nobenega razloga, da bi postopke za oploditve omejevali le na poročene pare. V Levici so ob sprejetju novele sporočili: "Odpravili smo 20 let staro diskriminacijo."
Podpora in kritike novele
V predstavitvi stališč poslanskih skupin je bila napovedana soglasna podpora predlogu novele v vseh treh koalicijskih poslanskih skupinah: Svoboda, SD in Levica. V opoziciji pa so bili do predloga zakona kritični. Poslanska skupina SDS je predlog označila za nedomišljen in slab, ter opozorila, da ustvarja novo neenakopravnost. Odločno so mu nasprotovali tudi v poslanski skupini NSi. Iz Koalicije "Za otroke gre!" so medtem napovedali zbiranje referendumskih podpisov za "zaščito pravice otroka do očeta ter za spoštovanje očetovstva in materinstva", saj menijo, da je zakon krivičen in diskriminatoren.
Kaj je umetna oploditev (IVF)?
Postopek zunajtelesne oploditve (IVF - In Vitro Fertilization) je klasični postopek umetne oploditve. Gre za oploditev v laboratoriju, pod mikroskopom, na stekelcu oziroma v epruveti. V Sloveniji je ta postopek zelo dostopen parom, ki se soočajo z neplodnostjo, in ga krije zavarovalnica. Neplodni pari so upravičeni do šestih brezplačnih poskusov umetne oploditve za prvega otroka in še do dodatnih štirih brezplačnih postopkov za drugega otroka.
Postopek IVF: korak za korakom
- Diagnostične preiskave: Pri parih, ki se soočajo z težavami pri zanositvi, se najprej opravijo diagnostične preiskave. Na podlagi rezultatov se odločijo za najprimernejši način zdravljenja, pri čemer vedno poskušajo najprej iztrošiti vse možnosti naravnega ali manj invazivnega zdravljenja.
- Stimulacija jajčnikov: Sam postopek stimulacije jajčnikov traja nekje med dvema in tremi tedni. Cilj je, da v enem ciklu pridobijo več jajčnih celic, za razliko od naravnega, kjer je to običajno le ena. Ta faza je za žensko najbolj naporna, saj jajčniki v telesu zrastejo, kar lahko povzroči občutljivost v spodnjem delu trebuha.
- Punkcija jajčnih celic: Po približno tednu dni od začetka stimulacije sledi prvi ultrazvočni pregled, kjer se spremlja rast foliklov. Ko folikli dosežejo primerno velikost, si ženska aplicira "stop injekcijo", ki zaključi stimulacijo. 34 do 36 ur pred načrtovano punkcijo se opravi operativni poseg, pri katerem se z tanko iglo pod kratkotrajno anestezijo odvzamejo jajčne celice. Ta poseg je invaziven in lahko boleč.
- Oploditev v laboratoriju: Na dan punkcije partner odda sveže seme. V laboratoriju se jajčne celice oplodijo s semenčicami. Pri klasičnem IVF se jajčnim celicam doda ustrezno število semenčic in se čaka, da pride do oploditve. V primeru slabše kakovosti semena se uporabi metoda ICSI (Intracytoplasmic Sperm Injection), pri kateri gre za neposreden vnos semenčice v citoplazmo jajčne celice.
- Razvoj zarodkov: Po oploditvi se zarodki 3 do 5 dni razvijajo v inkubatorju.
- Prenos zarodkov: Če se razvijejo dovolj kvalitetni zarodki, se en ali dva prenese v maternico. Po slovenskem zakonu se lahko prenese največ tri zarodke, vendar se v praksi pogosteje prenašata eden ali dva zarodka z namenom doseganja zdravih, enoplodnih nosečnosti. Prenos zarodka je za večino žensk neboleč in hiter postopek, podoben ginekološkemu pregledu.
- Čakanje na test nosečnosti: Po prenosu sledi dvotedensko obdobje čakanja na krvni test nosečnosti. Če zanositev ni bila uspešna, se cel postopek lahko ponovi, vendar je potrebno počakati vsaj tri cikle. V kolikor se je v postopku razvilo več zarodkov, ki so bili uspešno zamrznjeni, jih bo ženska najprej poskusila prenesti. Zamrznjeni zarodki se hranijo 5 let z možnostjo podaljšanja.
Spoznajte časovnico postopka IVF in koliko časa v resnici traja, da imate otroka - dr. Lora Shahine
Dejavniki uspešnosti in starostna omejitev
Uspešnost postopkov IVF je močno odvisna od vzrokov za neplodnost ter predvsem od starosti ženske. Povprečna uspešnost na cikel znaša med 25 in 30 %. Vendar pa se s starostjo ženske ta verjetnost drastično zmanjšuje. Po 40. letu starosti uspešnost postopkov pade pod 10 %. Zato je ključnega pomena, da se pari na zdravljenje neplodnosti ne odpravijo prepozno.
Slovenija je imela tradicionalno starostno omejitev za povračilo stroškov umetne oploditve s strani zdravstvene zavarovalnice na dopolnjenih 43 let starosti. Ta omejitev je bila predmet sodnih obravnav, saj so jo nekateri posamezniki dojemali kot diskriminatorno. Ustavno sodišče je v svoji odločitvi ugotovilo, da so pravila zdravstvenega zavarovanja s to določbo brez izrecnega zakonskega pooblastila omejila dostop do te pravice, s čimer so presegla okvir ustavno dopuščenega podzakonskega urejanja človekove pravice do zdravstvenega varstva. Zato je Ustavno sodišče razveljavilo sporni člen pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) sicer pojasnjuje, da določitev zgornje starostne meje temelji na strokovni presoji in upoštevanju trenutnega stanja v medicinski stroki, saj nosečnost po običajnem reproduktivnem obdobju lahko predstavlja večja tveganja za zdravje matere in otroka. Hkrati pa opozarjajo, da bi bistveno povečanje števila neuspešnih postopkov zaradi starejših žensk lahko poslabšalo dostopnost do oploditve z biomedicinsko pomočjo za vse ženske v Sloveniji, na primer s podaljšanjem čakalnih dob, saj je zmogljivost izvajalcev omejena.
Biološki vidiki ženske plodnosti
Starost ženske je ključni dejavnik, ki vpliva na možnost za zanositev. Jajčnik, organ, ki se najhitreje stara, že po 35. letu izgubi znatno sposobnost, po 40. letu pa ta praktično strmoglavi. Ženska se rodi z določenim številom jajčec, ki se skozi življenje zmanjšuje. V nasprotju z moškimi, katerih semenčice ohranijo enako "starost" kot tiste, ki so jih tvorili v mladosti, ženska z vsakim letom razpolaga z vse manj kakovostnimi jajčnimi celicami. Zato je pomembno, da se pari, ki si želijo otroka, zavedajo bioloških omejitev in se pravočasno odločijo za diagnostiko in morebitno zdravljenje.
Postopki z darovanimi spolnimi celicami
V Sloveniji so postopki z darovanimi spolnimi celicami dovoljeni le iz zdravstvenih razlogov, pri čemer mora biti vsaj eden od bodočih staršev genetski roditelj otroka. Darovalci se odrečejo vsem pravicam do otroka, darovanje pa je anonimno. Identiteta darovalcev je strogo varovana, prav tako otroci nimajo pravice izvedeti, kdo so njihovi biološki darovalci. V izjemnih zdravstvenih okoliščinah bi lahko darovalca prosili za pomoč, vendar ne bi bil dolžan pomagati. Spolne celice enega darovalca se lahko uporabijo za rojstvo otrok v največ dveh družinah.
Medtem ko je darovalcev semena dovolj, pa darovalk jajčnih celic močno primanjkuje. V takšnih primerih slovensko zdravstveno zavarovanje krije tudi stroške zdravljenja v tujini, kar omogoča parom, ki potrebujejo darovano jajčno celico, da kljub pomanjkanju donatork v Sloveniji lahko dostopajo do postopkov. Darovanje spolnih celic v Sloveniji ni plačano, darovalcu se povrnejo le potni stroški.
Slovenija v evropskem vrhu in financiranje postopkov
Slovenija se po uspešnosti in dostopnosti postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo uvršča v evropski vrh. Vsako leto se v državi rodi približno 1.300 otrok, spočetih s tem postopkom, kar predstavlja nekaj več kot pet odstotkov vseh rojstev. Zdravljenje neplodnosti izvajajo tri ustanove: univerzitetna klinična centra v Ljubljani in Mariboru ter Porodnišnica Postojna, ki skupaj opravijo od 3.000 do 4.000 ciklov zunajtelesnih oploditev na leto.
Zavod za zdravstveno zavarovanje je v letu 2018 financiral 3.271 postopkov, katerih cena je odvisna od tega, ali gre za stimuliran ali spontan cikel (900 evrov za spontanega, 1.925 evrov za stimuliranega). Po podatkih ljubljanske ginekološke klinike je ob ponovitvi vseh šestih ciklov postopkov zunajtelesne oploditve uspešnost več kot 90-odstotna.
Samoplačniški postopek zunajtelesne oploditve v Sloveniji stane okoli 1900 evrov, z dodatnimi stroški za zdravila pa se skupni stroški gibljejo med 2.000 in 3.000 evri. Pred dvajsetimi leti je bilo manj brezplačnih postopkov, saj je bil že tretji samoplačniški.
Pravni in etični vidiki ter prihodnost
Umetna oploditev je tesno povezana s človekovo pravico do zasebnega in družinskega življenja, vendar je njeno uresničevanje lahko omejeno z nekaterimi pogoji in omejitvami, ki izhajajo iz pravnih in etičnih vidikov. V Sloveniji kloniranje človeka in izbira otrokovega spola (razen v primeru genetske bolezni) nista dovoljena, nadomestno materinstvo pa ni urejeno. Informacije o posameznem primeru umetne oploditve in darovanja spolnih celic se varujejo kot poslovna skrivnost, identiteta darovalca pa ni razkrita. Slovensko pravo izrecno prepoveduje kakršnokoli zahtevo za določitev očetovstva (materinstva) darovalca v zvezi z otrokom, rojenim po poti umetne oploditve.
V prihodnosti se napovedujejo nadaljnje razprave o dostopnosti do reproduktivnih tehnologij, zlasti glede starostnih omejitev in vključevanja istospolnih parov ter samskih žensk v financiranje postopkov. Odločitev Ustavnega sodišča je pomemben premik v tej smeri, ki odpira vprašanja o tem, kako naj družba uravnava te kompleksne vidike sodobne medicine in človekovih pravic.
Pogosta vprašanja o umetni oploditvi
Kdaj je smiselno razmišljati o umetni oploditvi?Če si želite otroka in ste stari manj kot 35 let, je priporočljivo, da eno leto poskušate zanositi brez strokovne zdravniške pomoči. Če po tem obdobju ob rednih spolnih odnosih še vedno ne pride do zanositve, je smiselno, da se posvetujete z ginekologom. Po 35. letu je priporočljivo poiskati zdravniško pomoč že po šestih mesecih neuspešnih poskusov. Pomembno je, da ne izgubljate dragocenega časa, saj kakovost jajčnih celic po tej starosti začne upadati.
Kateri pari so primerni za postopek IVF?Postopek IVF je namenjen parom, ki se soočajo z neplodnostjo in pri katerih so bile izčrpane druge metode zdravljenja. To lahko vključuje težave z zamašenimi jajcevodi, motnje ovulacije pri ženskah, ali nizko število ali slabšo kakovost semenčic pri moških. Medicinska indikacija mora biti potrjena pri enem ali obeh partnerjih.
Kako poteka umetna oploditev in kakšen je postopek?Umetna oploditev temelji na stimulaciji jajčnikov z hormoni, ki spodbujajo rast foliklov. Nato se jajčne celice odvzamejo pod kratkotrajno anestezijo. V laboratoriju se jajčne celice oplodijo s semenčicami, razvijajoči se zarodki pa se po nekaj dneh prenesejo v maternično votlino. Postopek vključuje tudi hormonsko podporo po transferju zarodkov.
Ali obstajajo različne metode za oploditev jajčne celice?Da, obstajata klasična metoda IVF (In-Vitro-Fertilisation) in naprednejša metoda ICSI (Intracytoplasmic Sperm Injection). IVF se uporablja, ko spermiji lahko sami prodrejo v jajčno celico, medtem ko ICSI vključuje neposredno vbrizgavanje posameznega spermija v jajčno celico, kar je koristno pri moški neplodnosti.
Kakšne so možnosti za zanositev pri umetni oploditvi?Verjetnost zanositve pri umetni oploditvi znaša približno 30 do 40 odstotkov na cikel zdravljenja, vendar se ta odstotek znatno zmanjša s starostjo ženske. Pri ženskah, starejših od 40 let, je uspešnost pod 10 %, po 43. letu pa praktično 0 %. Pomembno je imeti realna pričakovanja, saj umetna oploditev ni zagotovilo za zanositev.
Kaj negativno vpliva na verjetnost zanositve?Na plodnost negativno vplivajo dejavniki, kot so kajenje, prekomerna ali prenizka telesna teža, sindrom policističnih jajčnikov (PCOS), endometrioza ter prezgodnje staranje jajčnikov. Zmanjšana zaloga jajčnih celic, ki jo je mogoče oceniti s preiskavami, je lahko zaskrbljujoč znak.