Vprašanje dostopa do oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) je v Sloveniji dolga leta predmet intenzivnih razprav, referendumov in ustavnih presoj. Ta članek podrobno analizira zgodovino zakonodaje, ključne referendume in sodne odločitve, ki so oblikovale področje OBMP, ter raziskuje argumente različnih političnih in družbenih akterjev, ki so vpleteni v to občutljivo temo. Osredotoča se na ključne prelomnice, kot je bil referendum leta 2001, ter na sodobne dileme glede vključevanja samskih žensk in žensk v istospolnih skupnostih v postopke OBMP, pri čemer analizira vlogo stranke SDS in drugih političnih sil.
Zgodovinski kontekst: Prvi referendum in zakon iz leta 2000
Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo je bil sprejet leta 2000 v času vlade Andreja Bajuka. Kmalu po sprejetju nove različice zakona je 34 poslancev zahtevalo referendumsko presojo, s čimer se je pričelo množično zbiranje podpisov volivcev za izvedbo referenduma. Državni zbor je 3. maja sprejel odlok za naknadno referendumsko presojo novega zakona, datum izvedbe referenduma pa je bil določen za 17. junij 2001.
Komisija za medicinsko etiko v tem času ni nasprotovala zakonu, medtem ko je razširjeni strokovni kolegij za ginekologijo izrazil "strokovno naravo" nasprotovanja, saj naj bi "ginekologiji vedno zdravili par in ne posameznika in da stroka ne bo uporabila vsega, kar medicina odkrije". Po podatkih agencije za proučevanje javnega mnenja Cati Center, ki je bila izvedena od 28. maja do 2. junija med 903 anketiranimi, bi se referenduma zagotovo ali verjetno udeležilo 43 % vprašanih. Za bi glasovalo 34 % vprašanih, proti 46 % vprašanih, neodločenih pa jih je bilo 20 %. Analiza je pokazala, da so zakon podpirali mlajši anketiranci, tisti z vsaj srednješolsko izobrazbo, višjimi dohodki in samski.
Referendum je potekal 17. junija 2001, udeležilo se ga je 567.878 volivcev (35,66 %). Na referendumu so bile s 72,36 % glasov proti zavrnjene spremembe zakona o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Ta rezultat je pomenil, da zakon, ki je med drugim dovoljeval umetno oploditev žensk brez partnerja, omogočal uvoz spolnih celic in spremenil sestavo pristojne komisije za oploditev z biomedicinsko pomočjo, ni bil sprejet. Volivci so tako zavrnili širitev pravic do OBMP, ki jo je predlagala takratna vlada Janeza Drnovška.
Pravica do otroka in ustavne presoje: Od leta 2014 do danes
Vloga za ustavno presojo zakona je bila vložena s strani posameznice z diagnosticirano neplodnostjo. Decembra 2014 je 61 poslank in poslancev iz strank SD, SMC, ZaAB, ZL in DeSUS zahtevalo oceno ustavnosti zakona o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Po njihovem mnenju je bilo osem členov zakona v neskladju s 55. členom Ustave RS, ki določa svobodno odločanje o rojstvu otrok in državi nalaga dolžnost zagotavljanja možnosti uresničevanja te svoboščine. Poleg tega naj bi bil zakon v neskladju s 14. členom Ustave (enakost pred zakonom) in 34. členom Ustave (pravica posameznika do osebnega dostojanstva in varnosti). Vlagatelji so poudarili, da je stališče nasprotnikov sprememb zakona iz leta 2001, ki so samskim ženskam odrekali pravico do umetne oploditve, samovoljno presojalo, da bi s tem nastala nepopolna družina.
Oktobra 2020 je stranka Levica s sopodpisniki iz strank SAB, SD in LMŠ ponovno vložila zahtevo za zakonsko presojo ustavnosti zakona. Po mnenju vlagateljev je obstoječa zakonodaja diskriminatorna do samskih žensk in zato protiustavna. Kljub trem predhodnim zahtevam za presojo ustavnosti pa se Ustavno sodišče RS do zakona nikoli ni vsebinsko opredelilo, zahteve je v vseh primerih zavrnilo zaradi postopkovnih razlogov.
Februarja 2021 je Ustavno sodišče kot neustaven razveljavilo člen zakona, ki je umetno oploditev prepovedoval za ženske po 43. letu starosti. To je bil pomemben korak k odpravi diskriminacije na podlagi starosti pri dostopu do OBMP.
Novela zakona in referendumsko vprašanje: Stranka SDS v ospredju
Na začetku aprilske redne seje je državni zbor obravnaval pobudo opozicijske stranke SDS, da bi državni zbor novelo zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo obravnaval po rednem in ne po skrajšanem postopku. Poslanke in poslanci niso podprli pobude SDS. Predlog novele zakona so konec marca v parlamentarni postopek vložile koalicijske stranke, z njo pa bi pravice do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo dobile tudi samske ženske in ženske v istospolnih zvezah.
Novembra lanskega leta je Ustavno sodišče presodilo, da so členi zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), po katerih samske ženske in ženske v istospolnih zakonskih zvezah ali zunajzakonski skupnosti niso upravičene do umetne oploditve, neskladni z ustavo. "Ker ne gre za majhne spremembe zakona, predlagamo, da se novela zakona obravnava po rednem postopku in da se na tak način omogoči vsem zainteresiranim, da posredujejo svoje predloge in pripombe," je dejala poslanka SDS. Spomnila je tudi na izide referenduma iz leta 2001, ko je takratna vlada Janeza Drnovška sprejela novelo zakona o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki je med drugim dovoljevala umetno oploditev žensk brez partnerja, omogočila uvoz spolnih celic in spremenila sestavo pristojne komisije za oploditev z biomedicinsko pomočjo. Takrat so volilke in volilci sprejetje zakona zavrnili, proti je glasovalo 72,36 odstotka volilcev pri 35,66-odstotni volilni udeležbi. "Glede na rezultate referenduma pred več kot 20 leti bi bilo dobro, da se odpre javna razprava o omenjeni rešitvi, ki so ji takrat nasprotovale skoraj tri četrtine volilcev."
Ustavno sodišče je konec lanskega leta presodilo, da je ureditev, po kateri samske ženske ter ženske v istospolnih zvezah niso upravičene do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, neustavna. Državnemu zboru je takrat naložilo, da mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta. Koalicijski poslanci so nato konec marca vložili predlog novele, v državnem zboru pa je bila potrjena junija letos. Koalicija "Za otroke gre!" na čelu z Alešem Primcem je nato v DZ vložila podpise za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona, ki je po njihovi oceni krivična in diskriminatorna.
Prva zavezništva za volitve 2026 – Kdo ima realne možnosti? | Analiza Politika Slovenije
Koalicijske stranke so takrat ocenile, da razpis referenduma ni dopusten, saj zakon odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V DZ so zato v obravnavo vložile predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma. DZ je ta sklep sprejel 4. julija z 51 glasovi za in 33 proti.
Pobudnika referenduma Aleš Primc in Apolonija Naglič sta v postopku za oceno ustavnosti navedla, da je bila novela v DZ sprejeta po skrajšanem postopku v nasprotju z določbami poslovnika DZ in v nasprotju z resolucijo o normativni dejavnosti, saj da ne gre za manj zahtevno dopolnitev zakona. Zatrdila sta tudi, da pri noveli ne gre zgolj za odpravo v odločbi ustavnega sodišča ugotovljeno protiustavnost zakona, saj se denimo spreminjajo izvedba postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo in določbe glede shranjevanja semenskih in jajčnih celic ter zgodnjih zarodkov.
Predlagatelja opozarjajo, da je bila oploditev z biomedicinsko pomočjo doslej razumljena kot sredstvo za zdravljenje neplodnosti, novela pa njen namen "prenaša od zdravljenja biološke neplodnosti k izpolnjevanju individualnih želja po starševstvu mimo naravnih pogojev". To naj bi pomenilo ustvarjanje pravice do otroka kot predmeta storitve, pri čemer naj bi se po mnenju pobudnikov spregledale otrokove koristi, predvsem njegova naravna pravica do očeta in matere. Po njunem mnenju novela ne odpravlja ugotovljene protiustavnosti na ustavnoskladen način.
Ustavno sodišče in odločitev o referendumu: Ustavna demokracija pred večino
Državni zbor je v odgovoru ustavnemu sodišču med drugim navedel, da so bile novelirane tiste določbe, za katere je ustavno sodišče ugotovilo, da niso v skladu z ustavo, in tiste, za katere je predlagatelj zakona ugotovil, da so premalo natančne in neučinkovite z vidika preglednejšega in učinkovitejšega izvajanja postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Namen novele je po njihovih navedbah celovita ureditev področja zdravljenja neplodnosti in postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, pri čemer se sledi stališčem odločbe ustavnega sodišča o neskladnosti z ustavo.
Ustavno sodišče je v odločbi pojasnilo, da v primerih presoje odločitve DZ, da je referendum nedopusten, ne opravi tehtanja med prizadetimi ustavnimi vrednotami (torej med pravico do referenduma in drugimi ustavnimi vrednotami), temveč oceni le, ali gre za zakon iz drugega odstavka 90. člena ustave, o katerih referendum ni dopusten. To po njihovih navedbah pomeni tudi, da ustavno sodišče v teh primerih ne presoja ustavne skladnosti nove ureditve, s katero naj bi se odpravljala ugotovljena protiustavnost.
Glede na navedeno očitki predlagateljev o protiustavnosti postopka sprejemanja novele in očitki o protiustavnosti vsebine novele ne morejo biti predmet presoje v tem postopku. Ti očitki bodo lahko pod pogoji, ki jih določa zakon o ustavnem sodišču, predmet presoje v postopku za oceno ustavnosti novele, ko bo ta začela veljati, so zapisali v odločbi. Ustavno sodišče pritrjuje, da je zakonodajalec z novelo prvenstveno uredil ugotovljeno protiustavnost. "Morebitni posredni učinki odprave protiustavnosti te ureditve niso upoštevni za ugotovitev, da je sklep protiustaven in da je treba referendum v tem primeru dopustiti, saj bi to pomenilo izogibanje volji ustavodajalca, da referendumi o zakonih, ki odpravljajo protiustavnosti, niso dopustni," so pojasnili.
"V zvezi z navedbami predlagateljev, da je treba ob preurejanju temeljev družinskopravnih razmerij upoštevati tudi večinska stališča državljank in državljanov, ki se lahko najbolje izrazijo na referendumu, ustavno sodišče na koncu poudarja, da je v Republiki Sloveniji vzpostavljena t. i. ustavna demokracija, katere bistvo je, da lahko vrednote, ki jih varuje ustava, in med njimi posebej temeljne človekove pravice in svoboščine, prevladajo nad demokratično sprejetimi odločitvami večine," so še zapisali. Odločbo so sprejeli s petimi glasovi za in tremi proti. Sodnica Neža Kogovšek Šalamon je bila pri odločanju o tej zadevi izločena. Proti so glasovali sodniki Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli.
Aleš Primc je v odzivu na odločitev zapisal, da vprašanje, ali otrok potrebuje mamo in očeta, ni predvsem pravno vprašanje. Kot je navedel, večina na ustavnem sodišču ni upoštevala ugotovitev 30 znanstvenih študij, ki so jih priložili ustavni pritožbi.
Zakonska novela in sodobne dileme: Enakopravnost ali ideološki spopad?
Poslanci so 18. junija sprejeli novelo zakona o oploditvi z biomedicinsko pomočjo s 50 glasovi za in 29 proti. S to novelo so dostop do postopka omogočili tudi samskim ženskam in ženskam v istospolnih zvezah. Predlog je vložila koalicija, kjer poudarjajo, da sledijo odločbi ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je konec lanskega leta presodilo, da je ureditev, po kateri samske ženske ter ženske v istospolnih zvezah niso upravičene do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, neustavna. Državnemu zboru pa je naložilo, da mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta.
Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je v dodatni obrazložitvi predloga novele uvodoma spomnil, da je bil zakon o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo sprejet leta 2000. Ustavno sodišče je nato lani odločilo, da je trenutna ureditev, po kateri lahko do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo dostopajo samo poročeni moški in ženske, neskladna z ustavo. "Po tej zgodovinski odločitvi ustavnega sodišča smo se koalicijske poslanke in poslanci nemudoma lotili tega, da to diskriminacijo odpravimo," je poudaril. V predstavitvi stališč poslanskih skupin so soglasno podporo predlogu napovedali v vseh treh koalicijskih poslanskih skupinah Svoboda, SD in Levica. V opoziciji so bili do predloga zakona kritični, med drugim pogrešajo bolj široko razpravo o noveli. Po mnenju poslanske skupine SDS je predlog novele nedomišljen in slab, ustvarja pa tudi novo neenakopravnost.
Iz Koalicije "Za otroke gre!" so sporočili, da danes začenjajo zbiranje "referendumskih podpisov za zaščito pravice otroka do očeta ter za spoštovanje očetovstva in materinstva". Kot so zapisali, je "Golobova večina v državnem zboru po nezakonitem skrajšanem postopku sprejela zakon, ki uzakonja nepotrebnost očeta v družini ter moškega za rojstvo otroka". Gre za krivičen in diskriminatoren zakon, so prepričani.
Poslanci so na seji sprejeli sklep, da bodo predlog novele zakona o oploditvi z biomedicinsko pomočjo obravnavali po skrajšanem postopku, pri čemer je bilo 47 glasov za in 33 proti. Koalicija je 25. marca v parlamentarni postopek vložila predlog novele zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, katere namen je odpraviti neustavnost, ki jo je ustavno sodišče ugotovilo oktobra lani. Zdaj bi zadevo radi “pohitrili”, a v stranki SDS temu močno nasprotujejo. Poslanka Alenka Jeraj je ob tem opozorila, da je bil zakon o postopkih oploditve sprejet leta 2000 in da je bil predlog novele leta 2001 pripravljen z namenom razširitve pravic, vendar je kasnejši zakonodajni referendum pokazal, da je večina volivcev (72 odstotkov) nasprotovala umetni oploditvi za samske in homoseksualne ženske. SDS trdi, da novela otrokom “jemlje pravico do očeta”, kar bi lahko imelo resne posledice za razvoj otrok. Jerajeva poziva k odprti javni razpravi, v kateri bi lahko zainteresirani izrazili svoja mnenja, kar bi omogočilo temeljitejšo obravnavo vprašanja in upoštevanje preteklosti ter stališča volivcev.
Spomnimo, da je oktobra 2020 skupina poslancev s prvopodpisanim Matejem T. Vatovcem (Levica) na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti omenjenega zakona, dobro leto pozneje je enako storil tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Ustavno sodišče je zahtevi obravnavalo skupaj, po štirih letih pa presodilo, da je ureditev, po kateri samske ženske ter ženske v istospolnih zakonskih zvezah ali zunajzakonski skupnosti niso upravičene do postopkov OBMP-ja, neustavna. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo s petimi glasovi proti enemu. V koaliciji zakon prinaša nediskriminatorno obravnavo pri uživanju človekove pravice do svobodnega odločanja o rojstvih otrok. Državni zbor je sprejel sklep o nedopustnosti razpisa referenduma o noveli zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP). Aleš Primc, prvi podpisani pod zahtevo za referendum, je že napovedal ustavno pritožbo.
Predlagatelji novele zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) so pojasnili, da z novelo odpravljajo diskriminacijo samskih žensk in žensk v istospolnih zvezah pri dostopu do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Poudarili so, da je svobodno odločanje o rojstvih otrok ena od ustavno zagotovljenih pravic. Predlagana novela, ki jo DZ obravnava po skrajšanem postopku, po njihovih navedbah pomeni implementacijo odločbe ustavnega sodišča, ki je presodilo, da je ureditev, po kateri samske ženske ter ženske v istospolnih zvezah niso upravičene do postopkov OBMP-ja, neustavna.
Nasprotniki ostro proti noveli zakona v SDS-u menijo, da gre za nepotreben zakon. Predlagali so umik obravnave novele oz. preložitev na eno prihodnjih sej. Tako vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec kot poslanka NSi-ja Vida Čadonič Špelič sta poudarili, da pri istospolnih partnerjih in samskih ženskah ne gre predvsem za zdravljenje neplodnosti, ampak za možnost oploditve z biomedicinsko pomočjo. Potrebna bi bila širša razprava, je dejala Godec. V SDS-u pa so, ko večina na odboru njihovih predlogov ni podprla, sejo v nadaljevanju obstruirali.
Na seji so stališča prestavili tudi predstavniki zainteresirane javnosti. Nejc Povirk iz Zavoda Živim je poudaril, da ni več govora o zdravljenju, ampak o storitvah, o "razvrednotenju človekovega zarodka na nivo tržnega produkta". Izak Matej Ciraj iz Akademskega društva Pravnik je menil, da se s tem predlogom prehaja na spolzek teren, da se dopusti nadomestno materinstvo, saj bi tudi moški lahko zahtevali enako obravnavo. Aleš Primc iz Gibanja za otroke in družine je bil kritičen, da zakon pomeni "drastično civilizacijsko spremembo, ki se sprejema aktivistično". Marija Burnik iz stranke Glas za otroke in družine je dejala, da kot pediatrinja pri svojem delu marsikdaj vidi, kako vpliva odsotnost funkcionalnega očeta. Apriori odvzeti otroku to možnost je po njenih besedah "skregano z vsako zdravo pametjo in strokovnostjo". Helena Kregar iz Društva katoliških pedagogov Slovenije je poudarila, da otrok potrebuje očeta in mamo, moški in ženski vzgojni model, in da tega nihče in nič ne more nadomestiti. Poslanka Čadonič Špelič je ocenila, da se bo načrtno vzpostavil sistem, kjer se bo otroku odrekla pravica do očeta, in bo to sporočilo družbi, da je v današnjem času možno otroka naročiti, si ga zaželeti, in ta želja bo na račun davkoplačevalcev tudi izpolnjena.
Poslanka Janja Sluga (Gibanje Svoboda) je pojasnila, da so otroci že danes v različnih tipih družin in da ni le tradicionalna oblika družine tista, ki je dobra za otroka. Največja korist otroka je, da odrašča v ljubečem okolju, je izpostavila Meira Hot (SD) in dodala, da že danes veliko otrok živi v enostarševskih družinah. Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je pojasnil, da zakon ohranja vrsto varovalk v vseh teh postopkih in jasno zapisano prepoved nadomestnega materinstva. Koalicija je sprejela več dopolnil, s katerimi so deloma sledili pripombam parlamentarne zakonodajnopravne službe (ZPS). Ker gre za implementacijo odločbe ustavnega sodišča, referendum ni mogoč, je poudarila Hot.
Po mnenju poslanske skupine SDS je predlog novele nedomišljen in slab, ustvarja pa tudi novo enakopravnost. "Samske ženske so lahko plodne ali neplodne, a če si zaželijo otroka, ga dobijo, medtem ko zdajšnji upravičenci te pravice ne morejo dobiti, če ni izkazana njihova neplodnost," je poudarila Alenka Jeraj. Po mnenju SDS predlog tudi postavlja pravico odraslih pred pravico otrok in razčlovečuje otroka "na raven objekta in tržnega blaga, zato bomo v poslanski skupini SDS glasovali proti". Predlogu novele odločno nasprotujejo tudi v poslanski skupini NSi. Kot je opozorila Iva Dimic, novela močno posega v ustaljen koncept družine in starševstva, ki temelji na obstoju očeta in matere, prav tako ni odgovor na zdravstveni, temveč na družbeni in ideološki konstrukt, "ki odpira vrata ustvarjanju otrok brez enega starša".
tags: #umetna #oploditev #referendum #sds