Nezakoniti lov, ki ga je narekovalo veliko povpraševanje po rogovih, je pripeljal severne bele nosoroge na rob izumrtja. V preteklosti so te mogočne živali naseljevale široka območja osrednje Afrike, danes pa jih je ostalo le malo in živijo pod nenehnim nadzorom. V rezervatu OL Pejeta v Keniji domujeta zadnji dve samici, Najin in njena hči Fatu. Ker se naravno ne moreta več razmnoževati, je ta podvrsta nosoroga tehnično že izumrla. Kljub tej mračni realnosti, znanstveniki s pomočjo naprednih reproduktivnih tehnologij obujajo upanje za rešitev severnega belega nosoroga. Sledovi uspehov pri sorodnih južnih belih nosorogih in najnovejši dosežki z umetno oploditvijo ponujajo luč na koncu predora, čeprav pot ostaja polna izzivov.
Zgodovinski Preboj z Umetno Oploditvijo Pri Nosorogih
Mednarodni konzorcij znanstvenikov, ki deluje pod okriljem projekta BioRescue, si je zadal ambiciozen cilj: rešiti severne bele nosoroge pred dokončnim izginotjem. Njihova strategija temelji na naprednih reproduktivnih tehnikah, pri čemer je ključna umetna oploditev (IVF). Ta pristop je bil sprva uspešno preizkušen pri južnih belih nosorogih, ki so tesni sorodniki severnih belih nosorogov. Znanstveniki so sporočili, da jim je uspelo ustvariti prvi uspešen zarodek nosoroga z IVF, ki so ga nato prenesli v nadomestno mater južnega belega nosoroga.
"Prvi uspešni prenos zarodka pri nosorogu je velik korak," je poudarila Susanne Holtze, znanstvenica na Leibnizovem inštitutu za raziskovanje živalskih vrtov in divjih živali v Nemčiji, ki sodeluje pri projektu BioRescue. Ta preboj je pokazal, da je tehnika IVF pri nosorogih izvedljiva in da je nosečnost nosoroga mogoča z umetno pomočjo. Kljub temu je sledila tragedija, ko je nadomestna mati umrla sedemdeset dni po začetku nosečnosti zaradi okužbe s klostridijo, bakterijo, ki je lahko smrtonosna za živali. Ta dogodek, čeprav žalosten, je potrdil ključno spoznanje: tehnika IVF deluje in nosečnost nosoroga je mogoča.
Postopek zunajtelesne oploditve
Nova Upajanja za Severne Bele Nosoroge
Po uspešnem preizkusu pri južnih belih nosorogih se znanstveniki zdaj osredotočajo na reševanje severne podvrste. Njihov načrt je uporaba zarodka severnega belega nosoroga, ki so ga ustvarili s pomočjo jajčec mlajše samice Fatu in sperme dveh že pokojnih samcev severnega belega nosoroga. Ta postopek predstavlja enega zadnjih poskusov rešitve te kritično ogrožene vrste.
Znanstveniki so severnima belima nosoroginjama Najin in Fatu odvzeli deset jajčec. Od teh jih je sedem dozorelo za osemenitev. Z metodo intercitoplazemske injekcije sperme so jih 25. avgusta v laboratoriju v Cremoni umetno oplodili. Uporabili so zamrznjeno spermo dveh že pokojnih samcev severnih belih nosorogov, Sunija in Sauta. Zadnji samec severnega belega nosoroga, po imenu Sudan, je poginil marca 2018, kar je označilo nov temen mejnik v zgodovini te vrste.
Znanstveniki bodo zdaj pozorno spremljali, ali bo oploditev uspela in ali se bodo zarodki začeli razvijati. V primeru pozitivnega razvoja jih bodo vsadili v nadomestne samice južnega belega nosoroga. To je nujno, saj nobena od zadnjih še živečih samic severnega belega nosoroga, Najin in Fatu, zaradi različnih zdravstvenih težav ni sposobna donositi mladiča. Kot je poudarila Susanne Holtze, "prihodnost severnega belega nosoroga je sedaj odvisna le od umetnih tehnik oplojevanja."
Južni Beli Nosorogi: Uspeh v Ujetništvu in Vzornik za Reševanje
Medtem ko je prihodnost severnih belih nosorogov negotova, južni beli nosorogi kažejo bolj spodbudno sliko. V naravi je še vedno okoli 18.000 predstavnikov te podvrste, kar je glede na intenzivni krivolov spodbudna številka. Njihovo razmnoževanje v ujetništvu je prav tako doživelo pomembne uspehe.
V živalskem vrtu v ameriškem San Diegu so strokovnjaki navdušeni nad skotitvijo mladička južnega belega nosoroga. Samica Lulu je pred mesecem dni skotila zdravega mladička, težkega 58 kilogramov. Večji "uspeh" pa je dosegla samica Victoria, ki je mladiča nosila kar 493 dni. Kotitev je trajala pol ure in je potekala brez zapletov, mamica pa je bila ves čas zelo mirna. Ta mladiček je zgodovinski uspeh in prvo tovrstno rojstvo nosoroga na območju Severne Amerike.
Uspešna umetna oploditev južnega belega nosoroga v živalskem vrtu v Budimpešti je prav tako obetavna. Tamkajšnji mladič, ki še nima imena, dobro napreduje in že tehta več kot 80 kilogramov. Samička popije okoli dva litra mleka dnevno. Umetno oploditev je opravila skupina mednarodnih strokovnjakov iz Nemčije, Avstrije in Madžarske, pri čemer se je projekt začel že leta 2001, čeprav prejšnji poskusi niso bili uspešni.
Izzivi in Zapletenosti Umetne Oploditve Pri Nosorogih
Umetna oploditev pri tako velikih živalih, kot so nosorogi, predstavlja izjemne izzive. Reproduktivni sistem nosorogov je namreč zelo zapleten. Za uspešno izvedbo postopka je bila potrebna tesna sodelovanje veterinarjev iz živalskih vrtov, nemških specialistov za oploditev velikih sesalcev in avstrijskih specialistov za anestezijo pri teh živalih.
Beli nosorogi so edina vrsta, ki se v ujetništvu doslej ni uspešno razmnoževala naravno. Primer 21-letne samice Noelle in 20-letnega samca Wista v Palmyrskem živalskem vrtu ponazarja to težavo. Kljub temu, da sta ju vzgajali skupaj od mladih nog, sta razvila bolj "bratski oziroma sestrski odnos", kar ni vodilo do razmnoževanja. Noelle je bila umetno oplojena dvakrat, vendar rezultati še niso znani. V Palmyrskem živalskem vrtu je približno četrtina od 1600 živali vključenih v mednarodne programe vzreje ogroženih vrst, kar poudarja splošno prizadevanje za ohranitev biotske raznovrstnosti.
Pomembno je poudariti, da sta si severna in južna podvrsta belega nosoroga mnogo podobnejši, kot se je sprva mislilo. Ta spoznanje je ključnega pomena za uspeh projekta BioRescue, saj omogoča uporabo južnih belih nosorogov kot nadomestnih mater za zarodke severnih belih nosorogov.
Krivolov in Grožnja Izumrtja
Beli nosorogi, zaradi svojih dragocenih rogov in relativno mirne narave, se uvrščajo med najpogostejši plen krivolovcev v Afriki. Njihova ogroženost je neposredna posledica človekove pohlepa in nelegalne trgovine z živalskimi rogovi. V nasprotju z belimi nosorogi, črni nosorogi, ki so manjši, veljajo za težje ulovljive in so mnogo bolj napadalni, kar jim daje določeno prednost pred krivolovci. Kljub tej razliki, pa so tudi črni nosorogi ogrožena vrsta in potrebujejo zaščito.
Zadnji samec severnega belega nosoroga je poginil leta 2018, kar je pustilo le še dve samici, Najin in Fatu, kot zadnje predstavnike svoje vrste. Ti dve živali živita v konservatorskem parku v Keniji pod stalnim nadzorom oboroženih stražarjev, ki ju varujejo pred divjimi lovci. Njihova vloga v projektu BioRescue je neprecenljiva, saj predstavljajo zadnji genetski material za rešitev te podvrste.
Znanstveniki upajo, da bo prvi severni beli nosorog, ustvarjen z umetno oploditvijo, skoten v prihodnjem desetletju. Ta cilj predstavlja ne le znanstveni izziv, ampak tudi moralno zavezo, da ohranimo te izjemne živali za prihodnje rodove. Uspeh projekta BioRescue bi bil ne le zmaga za ohranitev severnih belih nosorogov, ampak tudi dokaz človeške sposobnosti za popravo napak in zaščito naravnega sveta pred uničenjem.