V sodobnem svetu se vse več parov sooča z izzivi neplodnosti. Čeprav je naravna pot do spočetja za mnoge samoumevna, se vse več posameznikov in parov zateka k sodobnim medicinskim postopkom, kot je umetna oploditev, da bi uresničili svoje sanje o starševstvu. Ta članek bo podrobno raziskal postopek umetne oploditve, se poglobil v različne vidike neplodnosti, razjasnil pomen zamrznjenih zarodkov (FET) in obravnaval morebitni vpliv prehlada na postopek prenosa zarodkov.
Zamrznjeni zarodki (FET): Druga priložnost za starševstvo
Zamrznjeni zarodek, pogovorno imenovan tudi "zamrznjenček" ali "pingvinček", predstavlja izraz za nadštevilne zarodke, ki se med svežim postopkom IVF ne prenesejo v maternico in so primerni za krioprezervacijo oziroma zamrzovanje. Za zamrzovanje se izbere le najkakovostnejše zarodke, navadno tiste, ki se razvijejo do stopnje blastociste, kar pomeni, da so stari 5 ali 6 dni. Včasih se je zarodke zamrzovalo počasi, kar je vodilo do večjih poškodb in nižje stopnje preživetja ob odmrzovanju. Danes se ta proces izvaja s tehniko, imenovano vitrifikacija, ki omogoča hitro zamrzovanje in bistveno boljše ohranjanje celovitosti zarodkov.
Zarodek se hrani v posebnih slamicah ali tulcih, po največ dva zarodka skupaj, in se lahko hrani do 5 let. Po preteku tega obdobja se lahko odločitev o nadaljnji hrambi ali uporabi sprejme glede na veljavne predpise in želje para.
Kdaj se odločimo za prenos zamrznjenega zarodka?
Obstaja več ključnih situacij, ko je prenos zamrznjenega zarodka smiselna ali nujna odločitev:
- Neuspeh svežega IVF postopka: Če prenos svežega zarodka med IVF postopkom ni uspešen in paru ostanejo nadštevilni zamrznjeni zarodki, se v prihodnjih postopkih prenašajo le ti. Ponovni sveži IVF postopek, ki bi vključeval ponovno punkcijo, se izvede šele, ko so vsi zamrznjeni zarodki porabljeni.
- Dostojanstvo in načrtovanje družine: Ko si par zaželi drugega ali nadaljnjih otrok in jima iz preteklih IVF postopkov ostanejo zamrznjeni zarodki, ti predstavljajo naravno in logično pot do razširitve družine.
- Zdravstveno stanje ženske med svežim IVF postopkom: V primeru, ko se pri ženski med svežim IVF postopkom razvije kakšno akutno obolenje ali hujša oblika sindroma ovarijske hiperstimulacije (OHSS), bi morebitna nosečnost ogrozila njeno zdravje. V takih primerih je zamrznitev zarodkov in prenos v kasnejšem, primernejšem času, najbolj varna odločitev.
- Nepravilnosti v maternici ali sluznici: Če se med svežim IVF postopkom v maternici odkrije nepravilnost, ki bi negativno vplivala na zanositev ali nosečnost (npr. pojav polipa, povečana rast mioma, vnetje), ali če sluznica maternice ne doseže zadovoljive debeline (7 mm in več), kar bistveno zmanjša verjetnost za uspeh, se prenos zarodka odloži do izboljšanja pogojev, pri čemer se uporabijo zamrznjeni zarodki.
- Predimplanacijska genetska diagnostika (PGD): V primeru, ko se par odloči za predimplantacijsko genetsko diagnostiko, se zarodki najprej zamrznejo, po opravljeni diagnostiki pa se prenesejo najprimernejši zamrznjeni zarodki.
Priprava na prenos zamrznjenega zarodka
Sam postopek prenosa zamrznjenega zarodka poteka povsem enako kot prenos svežega zarodka, vendar se načini priprave ženske razlikujejo glede na njen cikel:
- Spontani cikel: Pri ženskah z rednimi menstrualnimi cikli se spremlja nastop ovulacije, običajno s kombinacijo urinskih ovulacijskih testov (LH testov) in ultrazvočnih pregledov za spremljanje rasti vodilnega folikla. Ko je ovulacija potrjena, se določi datum prenosa zarodka, navadno 5 dni po nastopu ovulacije.
- Medicirani cikel: Pri ženskah z nerednimi cikli ali brez menstruacije se uporablja estrogensko terapijo (npr. Estrofem) za zadebelitev maternične sluznice in vzpostavitev ugodnih pogojev za ugnezditev zarodka. Prenos zarodka se opravi 7 dni po tem, ko sluznica doseže optimalno debelino (vsaj 7 mm).
- Minimalna stimulacija jajčnikov: V nekaterih protokolih se lahko uporabi peroralno zdravilo, kot je Femara, ali nizki odmerki gonadotropinov v obliki podkožnih injekcij (npr. Gonal F). Cilj je spodbuditi rast folikla ali foliklov in sprožiti ovulacijo s stop injekcijo. Ta protokol je primeren za ženske z rednimi ovulacijami.
Pred prenosom v kateremkoli od teh protokolov se lahko uporabi tudi minimalna stimulacija jajčnikov, pri čemer se lahko uporabijo peroralna zdravila kot je Femara ali nizki odmerki gonadotropinov v obliki podkožnih injekcij, kot je na primer Gonal F. Cilj je spodbuditi rast folikla ali foliklov in na koncu sprožiti ovulacijo s stop injekcijo. V primeru, ko se zamrznjeni zarodki prenašajo s pomočjo Estrofema, Femare ali gonadotropinov, se malo pred prenosom ali po njem lahko uporabi tudi progesteron, ki pomaga pri ugnezdenju zarodka.
Prehlad med postopkom prenosa zarodkov: Skrb ali neupravičena panika?
Vprašanje, ali prehlad ali druga akutna obolenja med postopkom prenosa zarodkov vplivajo na uspešnost, je pogosto postavljeno. Na forumih se pojavljajo izkušnje žensk, ki so se soočale s simptomi prehlada tik pred ali po transferju. Briar, ena izmed uporabnic, deli svojo izkušnjo: "Včeraj sem imela ETZ, sem brez vsake terapije, smolo pa imam, da se me je ravno v teh dneh lotil močan prehlad s kašljem. A ima katera kakšno vzpodbudno vest glede izida v primeru bolezni? Enkrat sem slišala, da malo prehlada celo koristi, ker je imunski sistem oslabljen in ne zavrača zarodka kot tujka, ampak ob močnem kašlju in kihanju domnevam, da ta teorija pade v vodo."
Nekatere izkušnje pa kažejo, da prehlad morda ni tako usoden, kot se zdi. Lunca piše: "Jaz sem bila pred ETZ zelo prehlajena, sem jedla aspirine, po ET sem imela vnetje sinusov, preživela sem z veliko tekočine (predvsem čaja) in če je bil res močan glavobol sem vzela lekadol plus C. Po enem tednu pa še zelo vneto grlo, zato sem vzela kakšno pastilo Strepsils. No in sem noseča, čakam 1.UZ." Ta izkušnja nakazuje, da je kljub simptomom prehlada mogoče zanositi.
Obstaja celo teorija, da bi lahko rahlo oslabljen imunski sistem zaradi prehlada celo koristil, saj naj bi zmanjšal možnost zavrnitve zarodka kot tujka. Kot je omenila uporabnica v enem izmed postov: "Jaz sem 1x objavila oz. prepisala iz ene tuje strani kjer je bilo obrazloženo, da je tak prehlad v bistvu plus." Vendar pa močni simptomi, kot so močan kašelj in kihanje, lahko povzročijo fizično naprezanje, kar bi lahko vplivalo na ugnezdenje zarodka.
Taja, ki je bila v fazi stimulacije z Gonalom F, je izrazila skrb glede jemanja zdravil proti prehladu: "Ali lahko med stimulacijo z gonadotropini (Gonal F) jemljem npr. Daleron Cold ali Coldrex? Ne bi rada kakorkoli negativno vplivala na razvoj jajčnih celic s tem, ko bi jemala katerega od naštetih zdravil. Kaj mi svetujete (upoštevajoč IVF postopek) proti dražečemu kašlju, zamašenemu nosu in malo povišani vročini (37 - 37,3)?" Na to vprašanje je dr. Janko Kersnik svetoval previdnost: "Če želite biti res zelo previdni, uporabljajte le preparate, v katerih je samo paracetamol. Kašelj skušajte pomiriti z vlaženjem sluznice, inhalacijami, žajbljem in slezom…"
Kasneje je Taja ponovno poizvedela glede kašlja po predvidenem transferju: "Zadeva ostaja nespremenjena že nekaj dni. Glede na to, da se bojim, da bi tako kašljala po embrio transferju, ki bo čez cca 12 dni po mojih grobih izračunih, vas ponovno prosim za nasvet, dokler je še čas. Ali lahko v lekarni kupim in potem seveda uporabljam prašek za izkašljevanje (včasih se je imenoval nekaj podobnega kot Flumikan)? Ali obstajajo kakšne druge tablete, ki nimajo negativnega vpliva na hormonsko terapijo, ki jo imam (gonadotropini - Gonal F)? Resnično bi se rada znebila kašlja, saj se zelo naprezam in se bojim, da bi to naprezanje po embrio trans. lahko negativno vplivalo na vgnezditev zarodka." Dr. Kersnik je pojasnil: "Napenjanje ne bo vplivalo na vgnezditev. Fluimukan se še vedno dobi in je učinkovit pri izkašljevanju. Ne jemljite ga po 16. uri, da vas ne bo dražilo na kašelj ponoči."
Splošni postopek IVF in prenosa zarodkov
Umetna oploditev (IVF) je postopek, pri katerem ženske jajčne celice in moške semenčice embriolog v laboratoriju združi, da pride do oploditve in razvoja zarodkov, ki jih nato prenesejo v maternico. Ta metoda zdravljenja neplodnosti se uporablja, kadar druge oblike zdravljenja niso možne ali pa so bile izčrpane.
Postopek običajno traja 4-6 tednov, od začetka stimulacije jajčnikov do prenosa zarodkov. Stimulacija jajčnikov poteka s pomočjo podkožnih injekcij hormonov, ki jih ženska sama aplicira. V tem času se opravijo ultrazvočni pregledi za spremljanje rasti foliklov. Ko folikli dosežejo določeno velikost, se določi termin za odvzem jajčnih celic pod kratkotrajno anestezijo. Odvzete jajčne celice nato oplodijo z zunajtelesno, zarodki se razvijajo v inkubatorju 5 dni, nato pa se najboljši zarodek prenese v maternico.
Po prenosu zarodkov se priporoča umirjeno življenje brez večjih psihofizičnih naporov. Svetuje se pitje zadostne količine tekočine, izogibanje kopanju in spolnim odnosom do testa nosečnosti. Če gre za prenos svežega zarodka po punkciji foliklov, se nadaljuje s terapijo, pri čemer se priporoča bolniški stalež do testa nosečnosti. Pri prenosu odmrznjenih zarodkov pa mirovanje po odhodu iz bolnišnice ni več potrebno, prav tako bolniški stalež ni nujno potreben, vendar se je še vedno priporočljivo izogibati večjim psihofizičnim naporom.
Kako deluje oploditev in vitro (IVF) - Nassim Assefi in Brian A. Levine
Dejavniki, ki vplivajo na uspešnost IVF
Na uspešnost postopkov IVF najbolj vpliva starost ženske. Pri ženskah, mlajših od 30 let, je stopnja živorojenosti na prenos zarodka približno 50 %, medtem ko po 43. letu ta stopnja pade na le 7 %. Poleg starosti na izid postopkov vplivajo tudi vzroki za neplodnost, življenjski slog obeh partnerjev (kajenje, uživanje alkohola), prekomerna telesna teža in drugi dejavniki.
Tveganja in pomisleki
Čeprav je IVF relativno varen postopek, obstajajo določena tveganja, kot so sindrom hiperstimulacije jajčnikov (OHSS), večplodna nosečnost, krvavitev ali okužba po odvzemu jajčnih celic. V Sloveniji se zaradi zmanjšanja tveganja za večplodne nosečnosti priporoča elektivni prenos enega zarodka.
Nekatere pacientke skrbijo možna stranska učinka hormonskih zdravil. Vendar pa strokovnjaki poudarjajo, da se pri IVF uporabljajo hormoni, ki jih telo že pozna, in da je prekomerna stimulacija danes redka.
Zaključek
Umetna oploditev in prenos zamrznjenih zarodkov predstavljata sodobne medicinske rešitve za pare, ki se soočajo z neplodnostjo. Medtem ko je skrb glede vpliva prehlada na postopek prenosa razumljiva, izkušnje kažejo, da lažji prehladi morda niso ovira za uspeh, medtem ko je pri močnejših simptomih priporočljivo posvetovanje z zdravnikom. Ključnega pomena je celostna obravnava, individualni pristop in zaupanje v strokovno znanje, ki lahko pari vodi skozi to zahtevno, a pogosto nagrajujočo pot do starševstva.