Reproduktivna medicina je v zadnjih desetletjih izjemno napredovala in pari, ki se soočajo z neplodnostjo, imajo danes veliko večje možnosti, da lahko tudi sami uživajo v radostih starševstva. Tisti pari, pri katerih eden od partnerjev zaradi različnih vzrokov nima lastnih spolnih celic (spermijev ali jajčnih celic), potrebujejo darovane celice. Tu pa se v Sloveniji pojavi težava, saj je darovalcev in darovalk občutno premalo. Ta članek bo podrobno raziskal zakaj nekateri pari potrebujejo darovane celice, kako poteka proces darovanja, kakšni so vzroki za pomanjkanje darovalcev v Sloveniji, kakšne so posledice altruistične narave darovanja in kakšna "siva področja" bi odprlo morebitno plačljivo darovanje.
Vzroki za potrebo po darovanih spolnih celicah
Pari brez lastnih spolnih celic za postopek zunajtelesne oploditve potrebujejo ženske ali moške celice, torej spermije ali jajčne celice. Kot pripoveduje Sašo Drobnič, dr. med., specialist ginekologije in porodništva, gre pri moških brez lastnih spolnih celic običajno za posledico motnje v razvoju spolnih žlez, ki povzroči azoospermijo. To je stanje, pri katerem razvoj spermijev ni dokončen ali ga sploh ni, in se pojavi pri približno 1 % moške populacije.
Če gre za obstruktivno obliko azoospermije, pri kateri je prisotna zapora, je večinoma posledica pridobljenih motenj - vnetja obmodka in semenovoda. Izjemno redke so prirojene motnje, na primer obojestranska odsotnost semenovodov. V teh primerih zdravniki s pomočjo biopsije običajno pridejo do zadostnega števila spermijev, razlaga Drobnič.
Pri neobstruktivni obliki azoospermije se razlog za odsotnost spermijev po Drobničevih besedah skriva v nenormalnem tkivu. To je običajno posledica redkih genetskih bolezni, razvojnih motenj, pa tudi določenih kemoterapij v mladosti. Kljub temu je pri številnih moških možno najti v določenih semenskih kanalčkih dovolj spermijev za postopek umetne oploditve.
Kar se tiče žensk, pripoveduje Drobnič, se vzrok za odsotnost lastnih jajčnih celic običajno skriva v odsotnosti menstruacije oz. amenoreji. Zaradi tega jajčniki nikoli ne prevzamejo razvojne funkcije in se jajčeca ne razvijejo. Ločimo t. i. primarno amenorejo (ki je redka), pri kateri dekle menstruacij sploh ne dobi, jajčniki in hormonski status takega dekleta pa so podobni tistim v menopavzi. Ter sekundarno amenorejo, pri kateri ženska v začetku ima menstruacijo in ovulacije, menopavza pa nastopi bistveno prej (pred 40. letom) in je večkrat posledica genetske motnje (npr. t. i. sindrom fragilnega kromosoma X). Na odsotnost jajčnih celic vplivajo tudi razni operativni posegi, na primer odstranitev jajčnikov.
Postopek darovanja spolnih celic
Moške spolne celice oz. spermiji se pridobivajo iz vzorca semena, ki se obdela. Najboljši in najprimernejši spermiji se nato shranijo oz. zamrznejo v tekoči dušik, pove Drobnič. Pri ženskah je postopek precej bolj kompleksen. Ženska mora najprej skozi hormonsko spodbujanje jajčnikov, kar povzroči več ovulacij in s tem več jajčnih celic hkrati. Te nato pridobijo s postopkom punkcije ter zamrznejo in kasneje oplodijo. In prav zato, ker je postopek darovanja jajčnih celic precej bolj zahteven in neprijeten kot postopek pridobivanja spermijev, je tudi darovalke precej težje najti kot moške.
V izogib morebitnim neželenim posledicam darovanja je, vsaj v Sloveniji, aktiviranih vrsta varovalk in varnostnih protokolov, razlaga Drobnič. Darovalke, ki so v postopku zase in višek celic odstopijo, morajo imeti na postopek vsaj 10 jajčnih celic, da lahko tri darujejo. Zaželeno je tudi, da vsaka darovalka pred tem vsaj enkrat že rodi, da ne bi bila zaradi darovanja prikrajšana za lastne biološke otroke.
Zakonodaja in etična vprašanja v Sloveniji
V Sloveniji darovalci in darovalke spolnih celic po zakonu ne smejo izvedeti, kdo je njihov biološki otrok, razlaga Drobnič. Sam meni, da je to pozitivno, saj se je na ta način mogoče izogniti nepotrebnim emocionalnim vpletanjem. Darovalci in darovalke torej nimajo nikakršnih pravic do otroka in jih tudi nikoli ne morejo imeti. Drobnič pove, da zaradi varnosti sicer obstaja seznam darovalcev, namenjen izključno primerom, če bi pri otroku prišlo do zdravstvenih zapletov (in bi otrok denimo potreboval darovalca kostnega mozga, ledvic itd.).
Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) o darovanju spolnih celic pravi, da morajo biti slovenski darovalci ob odločitvi za darovanje brez pomislekov in pripravljeni odreči se vsem pravicam do otroka. Njihova identiteta in tudi identiteta prejemnika donacije je, v nasprotju z določili v nekaterih drugih državah, strogo varovana. Velja tudi, da za darovane spolne celice, kot smo že omenili, ni dovoljeno prejemati plačila ali kakšne druge koristi.
Pomanjkanje darovalcev: Vzroki in posledice
Dejstvo je, da v Sloveniji kronično primanjkuje darovalcev spolnih celic, tako žensk kot moških. Statistika, kolikor je znano, je na voljo le na spletni strani Ljubljanske klinike za reprodukcijo, in sicer za obdobje od leta 2001 do leta 2017. V 16 letih je bilo pridobljenih le 66 darovalk in 139 darovalcev. Na kliniki pravijo, da imajo v povprečju eno do dve darovalki na leto in od pet do šest darovalcev. To je mnogo premalo za vse pare, ki nestrpno čakajo na svojo priložnost za uresničitev družine.
Maja Henigman, ki se s svojo energijo in prostim časom usmerja v izobraževanje ljudi na področju težav z neplodnostjo in vodi največjo podporno skupino parov s temi težavami, poudarja, da je velik krivec tu zakonodaja, še posebej glede pridobivanja ženskih darovalk. Za darovalko spolnih celic je postopek zelo kompleksen, pri čemer ji v skladu s trenutno zakonodajo pripada le en dan bolniškega dopusta. Njen trud ni zares priznan, medtem ko so v tujini prepoznali, da gre za okoliščino, ki predstavlja določene komplikacije, zato so dovolili, da se darovalki povrnejo stroški za njen čas in trud.
Poleg tega Henigmanova izpostavlja tudi neinformiranost širše javnosti. Ljudje s to možnostjo pravzaprav niso seznanjeni, o tem se mnogo premalo govori. Na žalost tudi ni mogoče zaznati posebnih pobud klinik, da bi se to spremenilo. Določeno vlogo pa verjetno igrajo še etični oz. moralni pomisleki ljudi.
From IVF Patient to IVF Coordinator — Maja Henigman | The Power of True Stories | Ep.22
Kaj bi lahko izboljšalo situacijo v Sloveniji?
Henigmanova meni, da bi k izboljšanju situacije pripomoglo predvsem ozaveščanje. Javnost mora spoznati to možnost. Velika večina nima nobenega znanja o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, kaj šele o možnostih uporabe darovanih spolnih celic. Pomembno je ljudem predstaviti vrednost tega altruističnega dejanja za par, ki darovano spolno celico prejme - darovalec ali darovalka lahko paru povsem spremeni življenje in mu prinese neprimerljivo srečo in izpopolnitev. Če se nekdo odloči za darovanje svoje spolne celice paru, mu s tem podari otroka. Sicer pa misli, da bi morali aktivno ciljati predvsem na mlade ženske in moške, ki so najprimernejši kandidati za darovanje. Morda bi bilo smiselno izvesti kakšne projekte na fakultetah po Sloveniji.
Umetna oploditev z darovanimi celicami v tujini: Možnosti in izzivi
Na spletno stran, ki oglašuje semensko tekočino, s katero se lahko ženska oplodi sama ali pa za njeno osemenitev poskrbijo na kliniki ali v bolnišnici, nas je opozorila bralka. Gre za največjo semensko banko na svetu Cryos International s Danske, ki je v treh desetletjih delovanja na svet pomagala že okoli 65 tisoč otrokom po vsem svetu. Na to banko pomisli veliko Evropejcev, predvsem samskih žensk ali žensk v istospolnih zvezah. Danska je namreč ena najbolj liberalnih dežel v tem smislu, saj je že leta 2007 sprejela nov zakon, ki je dostop do umetne oploditve v javnem zdravstvu dovoljeval ne glede na poročni stan ženske ali njeno spolno usmerjenost.
Slovenska zakonodaja sicer umetno oploditev z darovalcem omogoča ženski in moškemu, ki živita v medsebojni zakonski ali zunajzakonski zvezi, istospolnim parom ali samskim ženskam pa ne. Zato se ti znajdejo po svoje. Kar nekaj slovenskih istospolnih parov se je po otroka odpravilo v nam bližnjo Avstrijo, kjer so leta 2015 sprejeli zakon, ki tudi našim državljanom omogoča umetno oploditev z darovanimi semenčicami. Slovenec je lahko darovalec tudi na domačih tleh.
Pri enkratnem darovanju lahko pridobimo od 50 do 200 evrov. Vse več klinik v tujini je pozornih na lastnosti darovalca (teža, višina, barva las in oči, krvna skupina, izobrazba, osebnost, zaprosijo tudi za fotografijo, pri nekaterih merijo celo inteligenčni količnik), saj vedo, da bodo le tako lahko bolje tržile semenčice interesentom za oploditev z njimi. V Ameriki je denimo povpraševanje po darovanih spolnih celicah tako obilno, da je zaživela zelo bogata spletna ponudba moških spolnih celic.
Cena dveh slamic s semenčicami, z davkom in ostalim, je lahko okrog tisoč evrov. Direktor semenske banke Cryos International Peter Reeslev nam je povedal, da semenčice v glavnem distribuirajo bolnišnicam, klinikam in drugim pooblaščenim mestom oz. osebam. V njihovi semenski banki je na voljo tisoč donatorjev, katerih semenčice glede na izbor pošiljajo v sto držav po svetu. Reeslev je povedal še, da imajo v njihovi semenski banki shranjeno tudi semensko tekočino treh slovenskih darovalcev, a gre za Slovence, ki živijo na Danskem oziroma v Ameriki, kjer imajo svojo podružnico. Dejal je, da darovalci običajno za semensko tekočino prejmejo od 30 do 70 evrov, vendar ta vsota ne predstavlja plačila, ampak bolj povračilo stroškov. Za nakup semenčic pa bi morali odšteti od 46 do nekaj sto evrov, odvisno, kako poglobljene informacije o donatorju želimo.
Velika večina slovenskih parov, ki potrebujejo darovane spolne celice, se odpravi na Češko. Češka ima veliko klinik z obsežnimi bazami darovalk in darovalcev oz. lastnimi "bankami" in dobro vzpostavljeno zakonodajo na tem področju. Plačilo postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, z uporabo darovanih spolnih celic (ali tudi darovanih zarodkov - to v Sloveniji ni dovoljeno) v celoti krije par. Par mora sprva sam poravnati vse stroške takega postopka, šele kasneje lahko povračilo stroškov uveljavlja v Sloveniji, če je do povračila upravičen. Postopek oploditve z uporabo darovane jajčne celice stane okoli 6000 €, postopek z uporabo darovanega semena pa med 3000 in 4000 €.
Kaj bi prineslo plačljivo darovanje?
Na vprašanje, ali bi bilo tudi pri nas glede na pomanjkanje darovalcev smiselno uvesti plačljivo darovanje, Drobnič tehtno odgovarja, da se je treba najprej vprašati, kakšne darovalce bi s tem pridobili. Nekateri moški se za donacijo sperme odločijo iz altruističnih vzgibov, nekateri pa preprosto zato, ker potrebujejo denar. A kot rečeno, tega pri nas ne morejo iztržiti, saj ni legalno, da moški za donirano spermo prejme plačilo. To ni mogoče niti v Veliki Britaniji, Kanadi in po drugih državah Evropske unije, na Danskem in v ZDA pa je drugače.
Uvedba plačljivega darovanja bi lahko privabila več darovalcev, vendar obstaja skrb, da bi se lahko zmanjšala altruistična narava darovanja in da bi se lahko pojavili posamezniki, ki bi darovali predvsem zaradi finančnega dobička, kar pa ne nujno zagotavlja enake kakovosti ali etičnosti. Hkrati bi lahko plačljivo darovanje povzročilo socialne neenakosti, saj bi si le premožnejši pari lahko privoščili postopke z darovanimi celicami.
Problematika v tujini in primeri slabih praks
Vendar pa tudi v tujini niso izključeni problemi. V Belgiji se je s pomočjo sperme darovalca z gensko mutacijo, ki poveča možnosti za raka, od leta 2008 do 2017 rodilo 52 otrok. Preiskava časnika The Guardian je odkrila najmanj deset primerov raka med skupno 67 otroki, ki so se rodili s pomočjo sperme spornega darovalca med letoma 2008 in 2017. Škandal je predvsem razkril očitne kršitve belgijske zakonodaje, ki od leta 2007 omejuje spermo enega darovalca na največ šest žensk.
BBC je identificiral več družin, ki so se za pomoč pri oploditvi zatekle na klinike na Severnem Cipru in sumijo, da so tam uporabili napačne darovalce sperme ali jajčec. Primer britanskega para razkriva resne dvome o varnosti in nadzoru postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo na Severnem Cipru. Turška republika Severni Ciper je postala priljubljena destinacija za zdravljenje neplodnosti, predvsem zaradi nižjih cen, široke ponudbe darovalcev in manj strogih pravil. Klinike ponujajo tudi postopke, ki so drugod prepovedani, na primer izbiro spola otroka iz nemedicinskih razlogov.
Postopki OBMP v Sloveniji
V Sloveniji se za oploditev z biomedicinsko pomočjo z darovanimi spolnimi celicami odločamo pri tistih maloštevilnih neplodnih parih, pri katerih zaradi bolezni moškega ali ženske z nobenim postopkom ni mogoče pridobiti semenskih ali jajčnih celic, ali pa sta partnerja nosilca hudih dednih bolezni. Po Zakonu o zdravljenju neplodnosti in postopkih OBMP so v Sloveniji postopki z darovanimi spolnimi celicami dovoljeni le iz zdravstveno utemeljenih razlogov. Iz zdravstveno utemeljenih razlogov je dovoljeno tako darovanje semenskih kot tudi jajčnih celic. Vsaj eden od roditeljev mora biti otrokov genetski roditelj.
Na ginekološki kliniki Kliničnega centra v Ljubljani intenzivno izvajajo postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo z darovanim semenom in jajčnimi celicami pri neplodnih parih. Prvi postopek zunajtelesne oploditve z darovanim semenom so sicer izvedli 17. novembra 2001. Na ginekološki kliniki so ob tem usposobili tudi lastno banko darovanega semena in jajčnih celic. Za postopek z darovanim semenom ali darovanimi jajčnimi celicami se na kliniki sicer odločajo samo pri parih, pri katerih ženska ali moški zaradi medicinskih indikacij nimata lastnih spolnih celic.
Strokovna direktorica ginekološke klinike Helena Meden Vrtovec je povedala, da so na kliniki z rezultati postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo z darovanimi spolnimi celicami zelo zadovoljni, saj so do sedaj izvedli že 67 postopkov zunajtelesne oploditve z darovanim semenom in 37 postopkov zunajtelesne oploditve z darovanimi jajčnimi celicami. Do sedaj se je na podlagi darovanih semen rodilo devet otrok, medtem ko se je pretekli teden rodil tudi prvi otrok, spočet z darovano jajčno celico.
IVF (In Vitro Fertilizacija) in IUI (Intrauterina Inseminacija)
Oploditev in vitro (IVF) je vrsta tehnologije asistirane reprodukcije, pri kateri se sperma in jajčece oplodita zunaj človeškega telesa. IVF je zapleten postopek, ki vključuje pridobivanje jajčec iz jajčnikov in njihovo ročno kombiniranje s spermo v laboratoriju za oploditev. Nekaj dni po oploditvi se oplojeno jajčece (kasneje imenovano zarodek) postavi v maternico. Nosečnost nastopi, ko se ta zarodek vsadi v steno maternice.
Ljudje se odločijo za IVF zaradi številnih razlogov, vključno s težavami z neplodnostjo ali kadar ima eden od partnerjev obstoječe zdravstveno stanje. Nekateri ljudje bodo poskusili IVF, potem ko so druge metode plodnosti neuspešne ali če je mati visoke starosti. IVF je tudi reproduktivna možnost za istospolne pare ali ljudi, ki želijo imeti otroka brez partnerja. IVF je možnost, če imate vi ali vaš partner katero od naslednjih težav: zamašene ali poškodovane jajcevodne cevi, endometrioza, nizko število semenčic ali druge okvare semenčic, sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) ali druga stanja jajčnikov, maternični fibroidi, težave z maternico, tveganje prenosa genetske bolezni ali motnje, nepojasnjena neplodnost, ali če uporabljate darovalca jajčeca ali gestacijski nadomestek.
Intrauterina inseminacija (IUI) se razlikuje od in vitro oploditve (IVF), ker pri postopku IUI pride do oploditve v telesu osebe. Vzorec sperme se zbere in opere, tako da ostane samo visokokakovostna sperma. Ta vzorec se vstavi v vašo maternico s katetrom (tanko cevko) med ovulacijo. Ta metoda pomaga semenčici lažje priti do jajčeca v upanju, da bo prišlo do oploditve. Pri IVF se sperma in jajčece oplodita zunaj vaše maternice (v laboratoriju) in nato kot zarodek položita v vašo maternico.
Postopek IVF lahko traja od štiri do šest tednov. Približno 5 odstotkov parov z neplodnostjo bo poskusilo IVF. Od leta 1978 se je z IVF rodilo več kot 8 milijonov otrok. Je ena najučinkovitejših razpoložljivih tehnologij asistirane reprodukcije.
Vaša starost je eden najmočnejših dejavnikov pri uspehu IVF. Vaša možnost, da zanosite z IVF, je veliko večja, če ste stari manj kot 35 let, in manjša, če ste starejši od 40 let. Stopnja živorojenosti se prav tako razlikuje in je močno povezana s starostjo. Na primer, stopnja živorojenosti, ko je mama mlajša od 35 let in uporablja lastna jajčeca, je okoli 46 odstotkov, medtem ko je stopnja rodnosti 38-letnice, ki uporablja lastna jajčeca, približno 22 odstotkov.
Če razmišljate o darovanju spolnih celic, se obrnite na ginekološko ali androloško kliniko, kjer vam bodo nudili vse potrebne informacije in podporo. Vaša odločitev lahko nekomu podari najlepše darilo - možnost uresničitve sanj o družini.