Primer Mirele Čavajda, ki so ji kljub hudim razvojnim nepravilnostim ploda v hrvaških bolnišnicah zavrnili zakonsko zagotovljeno pravico do prekinitve nosečnosti, je ponovno osvetlil pomembnost dostopnosti in urejenosti postopkov umetne prekinitve nosečnosti (UPN). Čavajda se je v tej težki situaciji obrnila na Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana, kar poudarja zanesljivost in dobro urejenost slovenske zakonodaje in prakse na tem področju. Specialistka ginekologije in porodništva s kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana, Bojana Pinter, poudarja, da je v Sloveniji področje UPN tako zakonsko kot v praksi dobro urejeno, pri čemer se vedno upošteva dobrobit ženske.
Postopek odločanja o umetni prekinitvi nosečnosti po 10. tednu
V Sloveniji je večina umetnih prekinitev nosečnosti opravljena pred desetim tednom nosečnosti na izključno zahtevo ženske. Ko pa ženska želi prekinitev nosečnosti po desetem tednu, o njeni prošnji odloča posebna Komisija za umetno prekinitev nosečnosti prve stopnje. Te komisije so zakonsko organizirane na regionalnih ginekološko-porodniških oddelkih. Prekinitve nosečnosti po 10. tednu predstavljajo približno osem odstotkov vseh umetnih prekinitev nosečnosti, kar na ravni države znese okoli dvesto petdeset primerov na leto. Ta postopek zagotavlja dodatno presojo in podporo v primerih, ko odločitev za prekinitev nosečnosti ni več zgolj svobodna izbira ženske, temveč vključuje kompleksnejše okoliščine.
Sestava in delovanje komisije za umetno prekinitev nosečnosti
Komisijo prve stopnje sestavljajo socialni delavec in dva zdravnika. Njihova naloga je skrbno pretehtati vse vidike vsake posamezne prošnje. Najpogostejši razlogi za vložitev prošnje pred komisijo vključujejo dokazane razvojne nepravilnosti ploda, ki jih odkrijejo med sistematičnimi zdravniškimi pregledi v nosečnosti. Ti predstavljajo več kot 70 odstotkov vseh prošenj. Manjši del prošenj je vložen zaradi zakasnitve odločitve o prekinitvi nosečnosti. To se lahko zgodi pri ženskah z nerednimi menstruacijskimi cikli, kjer je nosečnost pozneje ugotovljena, ali v primerih, ko zataji kontracepcija, saj nobena metoda ni stoodstotno učinkovita.
Kompleksnost odločanja: Socialni, ekonomski in osebni dejavniki
Stiska zaradi neželene nosečnosti je pogosto povezana s slabimi socialno-ekonomskimi razmerami, kot je nezaposlenost, ali pa je zveza s partnerjem v času zgodnje nosečnosti razpadla. Pojavi se lahko tudi partnerjevo nasilje, ki se žal pogosto razkrije prav v času nosečnosti. V takšnih primerih ženske sprva upajo, da se bodo razmere uredile in bodo nosečnost obdržale, vendar zaradi nerešenih težav na koncu zaprosijo za prekinitev. Pri presoji komisija vedno upošteva dobrobit ženske in natančno pretehta tveganja, ki jih prinaša prekinitev nosečnosti, v primerjavi s tveganji nadaljevanja nosečnosti.
Psihološka podpora in nujnost strokovne pomoči
Ženske, ki se znajdejo v situaciji odločanja o splavu, še posebej po 12. tednu nosečnosti ali pozneje, doživljajo izjemno hudo stisko. Večina nosečnosti po 12. tednu je prekinjenih zaradi zdravstvenih razlogov, najpogosteje zaradi nepravilnosti pri plodu. Vsak sum na hujšo razvojno nepravilnost na željo pacientke najprej obravnava multidisciplinarni konzilij za razvojne nepravilnosti pri plodu. Če je prognoza za zdravje ali preživetje ploda slaba, se ženska običajno odloči za vložitev prošnje za prekinitev nosečnosti, pri čemer je to vedno njena svobodna odločitev. Ker je v teh primerih nosečnost pogosto zaželena, je stiska še toliko večja. Zato je že pred postopkom prekinitve vsaka ženska deležna podpore kliničnega psihologa. Psihosocialno svetovanje je ponujeno v vseh primerih, ko je ženska v stiski glede odločitve o nadaljevanju nosečnosti.
Globalni trendi in pomembnost dostopnega splava
Bojana Pinter opozarja na globalni trend zaostrovanja in omejevanja pravice do splava, ki je viden v državah, kot so ZDA in Poljska. Praviloma pravico do splava omejujejo tisti, ki so premalo podučeni o zdravstveni problematiki in tveganjih, ki jih prinaša nelegalen splav. Varna prekinitev nosečnosti je v prvi vrsti zdravstveni problem, saj je stiska neželene nosečnosti tako velika, da je ženska pripravljena tvegati tudi svoje življenje, da prekine nezaželeno nosečnost. Po svetu zaradi nelegalnih in nevarnih splavov vsak dan umre okoli 110 žensk, ker živijo v državah, kjer je splav prepovedan, varen splav nedostopen ali pa ga morajo plačati. To so pogosto mlade ženske, ki za sabo pustijo otroke, odvisne od njihove oskrbe. Ta "humanitarna katastrofa" med ženskami, njihovimi otroki in družinami se dogaja že desetletja.
Tudi v Sloveniji je bilo pred liberalizacijo splava veliko smrti, saj je bila vsaka tretja ženska, hospitalizirana zaradi posledic nelegalnega splava. Leta 1974 je bil v ustavo SFR Jugoslavije zapisan 191. člen, ki pravi: "Pravica človeka je, da svobodno odloča o rojstvih otrok. Ta pravica se lahko omeji samo iz zdravstvenih razlogov." Jugoslavija je tako postala prva država na svetu, ki je v svojo ustavo zapisala pravico posameznika do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Po tem je ustava SR Slovenije iz leta 1974 v 233. členu potrdila to pravico. Zato je temeljno človekovo pravico do načrtovanja družine in varne prekinitve nosečnosti nujno ohraniti, saj zgodovina in sedanjost nenehno dokazujeta, kaj se zgodi, če je splav prepovedan ali slabo dostopen. Nihče, ki mu je mar za zdravje in življenje žensk, otrok in družin, ne bo omejeval pravice do varne prekinitve neželene nosečnosti.
Ugovor vesti in primat pacientke
Glede ugovora vesti na področju UPN Bojana Pinter poudarja, da morajo biti na prvem mestu vedno potrebe in dobrobit pacientk pri uresničevanju pravice do načrtovanja družine. S tem se strinja, da je etično in moralno odgovorno, da zdravnik izbere drugo področje dela, če namerava uveljavljati ugovor vesti. V Sloveniji je sicer takšnih ginekologov zelo malo, medtem ko je na Hrvaškem situacija drugačna, kjer v nekaterih bolnišnicah večina ginekologov uveljavlja ugovor vesti.
Načrtovanje rojstev otrok za enakost spolov
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poudarjajo, da se Slovenija po številu opravljenih splavov, zlasti med najstnicami, uvršča med države z najnižjim številom. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se je število dovoljenih splavov med dekleti do starosti 19 let v zadnjih desetih letih prepolovilo. To dejstvo pripisujejo boljši ozaveščenosti in informiranosti mladih, dostopnosti kontracepcijskih metod ter dobro delujočemu preventivnemu in kurativnemu sistemu zdravstva.
Dostopnost UPN za ženske brez obveznega zdravstvenega zavarovanja
Kljub splošno dobri urejenosti področja UPN v Sloveniji, se ženske brez obveznega (OZZ) ali dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ), ali tiste, ki uporabljajo le evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja (EUKZZZ), lahko soočajo z ovirami. V letu 2021 je bilo v Sloveniji zabeleženih 3.138 UPN. Večinski delež posegov je bil plačan s strani OZZ ali konvencij (91,1 %), medtem ko je bilo v 7,3 % primerov žensk samoplačnic. Največ samoplačnic je bilo med tujkami (88,2 %). Med ženskami, ki prebivajo v Sloveniji, je bilo samoplačnic skupaj 1,5 %. Na Kliničnem oddelku za reprodukcijo UKC Ljubljana približno 6 % žensk, ki so prekinile neželeno nosečnost, ni imelo DZZ.
Doplačilni delež za osebe brez DZZ znaša 20 % celotne cene UPN z zdravili, kar je približno 33 evrov. Pri kirurški UPN je znesek višji in spremenljiv. Tuje državljanke z EUKZZ so med začasnim bivanjem v Sloveniji upravičene do storitev, ki omogočajo nadaljevanje načrtovanega bivanja; v primeru UPN na zahtevo je doplačilni delež enak kot za osebe brez DZZ. To pomeni, da UPN v primeru neželene nosečnosti brez plačila ali doplačila ni zagotovljena zgolj za ženske z urejenima OZZ in DZZ, kar lahko povzroča neenakosti pri odločanju o rojstvih v ranljivih skupinah žensk. Za ženske iz teh skupin zagotovljene reproduktivne pravice ne pomenijo nujno dejanskih možnosti za njihovo uresničevanje.
Sterilizacija: Zakonske zahteve in dileme
Področje sterilizacije v Sloveniji je urejeno s posebnim zakonom, ki določa, da se sterilizacija lahko opravi samo na zahtevo osebe, ki je dopolnila 35 let. Ta zahteva se vloži pri komisiji prve stopnje za umetno prekinitev nosečnosti. Kljub temu, da gre za trajen poseg, je povprečna starost žensk ob porodu že preko 30 let, kar kaže na trend odlaganja starševstva. Po podatkih NIJZ je bilo v letu 2023 le 8,4 odstotka vseh opravljenih sterilizacij pri ženskah izvedenih pred dopolnjenim 35. letom starosti, pri čemer gre večinoma za medicinsko indicirane primere.
V Sloveniji je sterilizacija, tako kot druge učinkovite kontracepcijske metode, krita s strani zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni, da je v javnem zdravstvenem sistemu brezplačna. Objava na družbenih omrežjih je sicer odprla številna vprašanja glede te zakonodaje, vendar je jasno, da gre za pomemben vidik načrtovanja družine, ki je v Sloveniji dobro urejen.
Medicinska prekinitev nosečnosti: Varnost in sprejemljivost
Študije, vključno s tistimi, ki so bile izvedene v UKC Ljubljana med letoma 2023 in 2024, kažejo na varnost, sprejemljivost in zadovoljstvo z medicinsko prekinitvijo nosečnosti (MPN), opravljeno doma. V študiji, kjer je sodelovalo 407 pacientk, je bila učinkovitost domače MPN višja kot bolnišnične, medtem ko sta bili stopnji varnosti in zapletov primerljivi. Pacientke, ki so opravile MPN doma, so sicer poročale o povprečno hujši bolečini, vendar so bile v obeh skupinah večinoma zadovoljne s svetovanjem in samim postopkom. Ti rezultati potrjujejo ugotovitve tujih raziskav in smernice Svetovne zdravstvene organizacije, ki podpirajo izvajanje MPN izven bolnišnice.
Vloga Bojane Pinter v razvoju in sodobnih vidikih UPN
Dr. Bojana Pinter je ključna oseba na področju UPN v Sloveniji, ki s svojim delom na UKC Ljubljana in sodelovanjem pri številnih publikacijah in simpozijih prispeva k razvoju in razumevanju te pomembne reproduktivne pravice. Njeno sodelovanje pri prispevkih o sodobnih vidikih UPN, predstavitvah zdravil za prekinitev nosečnosti ter študijah o varnosti in sprejemljivosti postopkov, tako v bolnišničnem kot v domačem okolju, poudarja njeno zavezanost k zagotavljanju kakovostne in varne zdravstvene oskrbe za ženske. Njeno delo poudarja pomen celostnega pristopa, ki vključuje medicinsko skrb, psihološko podporo in pravno-etične vidike.
tags: #umetna #prekinitev #nosecnosti #pinter #bojana