Poletje prinaša sveže sadje, sončenje, dolge dneve na prostem in potenja vredne temperature. A s toplimi dnevi pridejo tudi izzivi - od pesticide na jagodah in breskvah do pekoče kože po dnevu na plaži. Medtem ko mnogi segajo po dragih losjonih ali specializiranih čistilih, marsikaj od tega reši preprosta stvar, ki jo skoraj vsak že ima v kuhinji: soda bikarbona. To gospodinjsko čudo, ki se pogosto uporablja le za vzhajanje testa, ima v resnici presenetljivo široko paleto uporabe. Posebej poleti, ko telo in narava zahtevata nekoliko več nežnosti, je lahko prav soda tista tiha junakinja, ki vam bo pomagala ostati brez skrbi - in brez kemikalij.
Čiščenje sadja in zelenjave brez kaplje strahu: Kako odstraniti pesticide, ne da bi uporabili kemijo?
Marsikatera gospodinja je zaskrbljena, ko iz tržnice prinese košaro sadja. Jabolka svetijo, solata je sočna, paradižniki se bleščijo. A prav ta bleščavost je pogosto posledica ostankov pesticidov ali voskov, ki jih ni tako preprosto odstraniti samo z vodo. Namesto kupljenih čistil lahko uporabite rešitev, ki je varna, naravna in preverjena. V skledo z vodo dodajte žlico sode bikarbone, premešajte in vanjo za deset minut potopite sadje ali zelenjavo. Nato le še sperite s čisto vodo.
Zakaj soda deluje? Soda deluje rahlo abrazivno in alkalno. Prav ta lastnost ji omogoča, da nevtralizira kisle pesticide in hkrati odstrani umazanijo in bakterije, ki se skrivajo v razpokah sadne lupine. Povrhu vsega pa je varna - kar je še posebej pomembno, če pripravljate hrano za otroke ali starejše.
Kolikokrat ste iz hladilnika posegli po listnati zelenjavi in jo na hitro splaknili? Morda ste se takrat spraševali, ali je bila dovolj oprana ali bi jo morda bilo treba malo bolj temeljito oprati. V fazi rasti jo namreč lahko onesnažijo živali, med žetvijo delavci, ki ne pazijo na higieno, saj gre zelenjava skozi veliko rok, preden pride do nas. Ne glede na to, ali gre za ohrovt, blitvo, špinačo ali solato, strokovnjaki poudarjajo, da je treba listnato zelenjavo temeljito očistiti pred uporabo. Temeljito pranje zelenjave pomaga odstraniti preostalo umazanijo, pa tudi bakterije, ki lahko povzročijo bolezni. Prav tako lahko odstrani ostanke pesticidov in insekticidov, ki so škodljivi za zdravje.
Na splošno priporočamo, da vso zelenjavo, tudi tisto, ki jo boste olupili, operete v hladni tekoči vodi 15 do 20 sekund. To storite pred rezanjem sadja ali zelenjave, da preprečite prenos bakterij ali pesticidov s površine v notranjost. Pred pranjem zelenjave si temeljito umijte roke, da preprečite prenos bakterij oziroma umazanije. Odstranite poškodovane dele in zelenjavo pred rezanjem previdno sperite s hladno vodo. Če želite odstraniti ostanke zemlje, peska in umazanije, listnato zelenjavo za nekaj minut namočite v hladno vodo. Po podatkih ameriške zvezne agencije, pristojne za varovanje javnega zdravja z nadzorom in spremljanjem varnosti hrane, ni treba uporabljati posebnih detergentov.
Po pranju listnato zelenjavo osušite s čisto papirnato brisačo ali uporabite centrifugo za solato. Če zelenjave ne boste postregli takoj, se pred shranjevanjem v hladilniku prepričajte, da je popolnoma suha, da preprečite razmnoževanje bakterij in pospešeno kvarjenje. Suha zelenjava dlje časa ohrani svežino, zato ji je pri shranjevanju dobro dodati papirnato brisačo, ki vpije odvečno vlago.
Če so pesticidi prišli v notranjost sadja in zelenjave, ima pranje z vodo le omejen učinek pri njihovem odstranjevanju. Če želite pospešiti rutino čiščenja, lahko pesticide odstranite tudi s sodo bikarbono, ki je vsestranski pomočnik v kuhinji. Večjo skledo napolnite z vodo, dodajte žličko sode bikarbone in zelenjavo pred izpiranjem temeljito namočite. Raziskave kažejo, da se soda bikarbona zelo dobro obnese pri odstranjevanju pesticidov, vendar zahteva nekoliko daljši čas namakanja. Čeprav se je študija, objavljena v reviji Agricultural and Food Chemistry, osredotočala na jabolka in ne na listnato zelenjavo, je ugotovila, da namakanje v raztopini sode bikarbone za 2 minuti odstrani več pesticidov kot spiranje v hladni tekoči vodi. Za popolno odstranitev vseh pesticidov je treba zelenjavo za 12 do 15 minut namakati v mešanici sode bikarbone.
Če je listnata zelenjava označena kot predhodno oprana oziroma pripravljena za uživanje, je po podatkih ameriške agencije za hrano in zdravila (FDA) ni treba ponovno oprati. Pravzaprav lahko večkratno pranje povzroči tveganje okužbe z bakterijami s kuhinjskih površin ali posode, ki ni popolnoma čista. Vedno pa zelenjavo natančno preglejte, da se prepričate, ali je še videti sveža. Zavrzite listnato zelenjavo, ki je sluzasta, razbarvana ali ima neprijeten vonj. Oprati je treba tudi ekološko in domačo zelenjavo. Pomembno je, da sadje in zelenjavo temeljito operete, tudi če gre za organsko oziroma pridelano na lastnem vrtu. Ekološki pridelovalci se srečujejo z enakimi grožnjami in težavami kot konvencionalni pridelovalci. Čeprav je veliko pesticidov v ekološkem kmetovanju prepovedanih, lahko ekološki pridelovalci še vedno uporabljajo naravne pesticide za zaščito svojih pridelkov. S pranjem ekološko pridelanega sadja in zelenjave lahko odstranimo te naravne pesticide, pa tudi vso umazanijo in mikroorganizme.
Uporaba pesticidov je po 2. svetovni vojni dobila neslutene razsežnosti, kar je vplivalo tako na zdravje ljudi kot okolje. Najlažje se izognete hrani, obteženi s pesticidi, s kupovanjem ekološko in lokalno pridelane hrane. Če vam to ne uspeva, preverite načine, kako odstraniti pesticide in druge strupe s sadja in zelenjave.
Količina pesticidov se od sadja do sadja in od zelenjave do zelenjave razlikuje. Razlog je v tem, da imajo različne vrste sadja in zelenjave različno zaščito (lupino ali skorjo), večina vrst sadja in zelenjave pa zaščite sploh nima. Načinov odstranjevanja pesticidov in drugih strupenih snovi s sadja in zelenjave je več. Eni so bolj uspešni od drugih, najbolj poznan način pa je izpiranje in umivanje plodov z vodo. Ali je tudi najbolj učinkovit?
Noben način umivanja in odstranjevanja pesticidov ni 100 % zanesljiv. Niti lupljenje ne.
- Umivanje sadja in zelenjave z vodo: Kot rečeno, gre za najbolj pogost način, ki pa ne daje optimalnih rezultatov. Če se vseeno odločite za umivanje zgolj z vodo, morate vedeti, da je potrebno sadje ali zelenjavo precej temeljito in dolgotrajno umivati pod tekočo vodo, če želimo doseči rezultate. Če boste ob tem še odstranili lupino (kar pa seveda ni vedno najbolj priporočljivo, saj lupina jabolka denimo vsebuje tudi zdravju pomembne snovi in vlaknine), boste odstranili še več pesticidov in drugih nevarnih snovi.
- Mešanica vode in sode bikarbone: Ta način je vsekakor bolj uspešen pri izpiranju pesticidov in drugih nevarnih snovi, ki jih vsebujejo plodovi. Po neki raziskavi je potrebno kar 15 minut pranja z omenjeno mešanico vode in sode bikarbone, da ima umivanje in odstranjevanje pesticidov učinek. Najbolje je, da plodove namočite za 15 minut v raztopino in počakate, da raztopina opravi svoje delo. Če boste ob tem tudi sami aktivni in umivali plodove, boste lahko še uspešnejši. Za primerno mešanico zadostuje že žlica sode bikarbone. Pri umivanju sadja z občutljivo povrhnjico (jagodičevje, listnata zelenjava - špinača ipd.) bodite previdni.
- Mešanica vode, limoninega soka in sode bikarbone: V skodelico vode (235 ml) dodajte eno jušno žlico (15 ml) limoninega soka in 2 jušni žlici sode bikarbone (30 ml). Dobro premešajte, da se soda bikarbona popolnoma raztopi, nato mešanico pretočite v razpršilec. Popršite sadje ali zelenjavo, pustite delovati 5 do 10 minut (ali več) in nato sperite pod tekočo vodo.
- Mešanica vode in belega kisa: Uporabite pa lahko tudi zgolj mešanico belega kisa in vode. Večjo posodo ali čist umivalnik napolnite s 4 enotami vode in 1 enoto kisa. Plodovi naj bodo v vodi do ene ure (nekateri menijo, da je dovolj že 20 minut), nato sperite sadje ali zelenjavo pod tekočo vodo.
- Jejte ekološko in lokalno pridelano hrano: Za konec smo pustili najbolj učinkovit način, da se izognete s pesticidi in ostalimi strupi obteženi hrani. Najbolj elegantno se izognete tako, da se odločite za nakup ekološko in lokalno pridelane hrane. S tem boste aktivno podprli slovenskega kmeta, pa tudi pripomogli, da se bo več konvencionalnih kmetov odločalo za zdravju in naravi bolj prijazno kmetovanje.
Največ pesticidov vsebujejo jagode, špinača, jabolka, grozdje, breskve, češnje, hruške, nektarine, zelena, paradižnik, paprika … Jagode se običajno znajdejo na lestvicah najbolj onesnaženih plodov s pesticidi, saj nimajo lupine ali skorjice, ki bi jih ščitila pred strupi, poleg tega pa rastejo jagode direktno nad zemljo. Seznam najbolj s pesticidi obtežene hrane se bistveno ne razlikuje od leta do leta. Zato še enkrat nasvet, ko se odpravljate na tržnico ali v trgovino po nakupih. Pamet v roke. V Sloveniji kljub vsemu še vedno lahko rečemo, da je naše zdravje v naših rokah, saj imamo izbiro in možnost, da se prehranjujemo zdravo. Če tako želimo in se tako odločimo.
Priporočilo: Če se želite v celoti izogniti hrani, ki je bila vzgojena s strupi, potem jo NE kupujte. Najbolj varni boste pri izbiri lokalno pridelane, ekološke hrane, ki je porabila najmanj časa od vrta do vašega krožnika. Tudi ekološko (pod oznako organsko, bio) pridelano hrano dobro operite, še posebej, če ni lokalno pridelana.
Soda bikarbona v nosečnosti in dojenju: Med dvomi in pomisleki
Soda bikarbona, znana tudi kot natrijev hidrogenkarbonat ali natrijev bikarbonat (NaHCO₃), je izjemno vsestranska in cenovno ugodna snov, ki najde svojo pot v številne domove. Njena uporabnost sega od gospodinjskih opravil do osebnih negovalnih praks. Medtem ko je njena uporaba v gospodinjstvu pogosto neoporečna, je njena uporaba med nosečnostjo in dojenjem predmet pomislekov in strokovnih mnenj, ki zahtevajo natančen vpogled. Zlasti vprašanje, ali je soda bikarbona varna za uživanje med dojenjem in kakšne so njene morebitne koristi ali tveganja, je ključno za osveščene odločitve mamic.
Ta na videz preprosta bela snov je znana po svojih številnih uporabnih lastnostih. Ena sama žlička lahko naredi "prave čudeže", kot pravijo nekateri. Med najbolj znanimi uporabljenimi je njena sposobnost nevtralizacije želodčne kisline, kar pomaga pri odpravljanju zgage. Za nego las se priporoča mešanica dveh čajnih žličk sode bikarbone z eno žličko vode, ki naj bi prispevala k lepim in sijočim lasem. V gospodinjstvu je nepogrešljiva pri odmaševanju zamašenih odtokov, kjer se v kombinaciji z vročim kisom za vlaganje izkaže kot učinkovito čistilo. Njena abrazivna narava jo dela odlično čistilo za lonce, kozarce, ponve, police, kuhinjske površine, tla in celo mikrovalovne pečice. Poleg tega lahko nekaj sode bikarbone, potresene v vrečko za smeti, pomaga nevtralizirati neprijetne vonjave.
Vprašanje o varnosti pitja raztopljene sode bikarbone med nosečnostjo se je pojavilo v povezavi s težavami z zgago. Kot je pojasnil mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekolog in porodničar, soda bikarbona sicer pomaga pri zgagi, vendar odsvetuje njeno uživanje nosečnicam ne zaradi nevarnosti za plod, temveč zaradi potencialne nevarnosti za nosečnico. Razlog tiči v tem, da soda bikarbona zelo burno reagira s kislino v želodcu, kar lahko povzroči poškodbe želodčne sluznice in posledično še hujše težave. Če pa je nosečnica že uživala raztopino in zaradi nje ni imela več težav kot jih je rešila, potem ni razlogov za skrb, saj ni dokazov o škodi za plod.
Vendar pa obstajajo tudi neoporečne uporabe sode bikarbone med nosečnostjo. Kot je potrdil mag. Pušenjak, umivanje sadja in zelenjave s sodo bikarbono ter njena uporaba pri pripravi pekovskih izdelkov namesto kvasa nista sporni. To nakazuje, da je njena zunanja ali neposredno vnosna uporaba v hrani, kjer ne pride do burne kemijske reakcije s telesnimi kislinami, varna.
নাকের ৬ টি সাধারণ সমস্যা ও প্রতিকার | 6 common nose disorders & its treatment by Dr. Baisali Sarkar
Prehrana doječe mamice: Ključ do zdravja otroka in vloga sode bikarbone
Prehrana doječe mamice igra ključno vlogo v prvih tednih po porodu, saj vpliva na zdravje in dobro počutje dojenčka. Mnenja stroke o tem, kako močno prehrana matere vpliva na prebavne motnje ali kolike pri dojenčku, so deljena. Medtem ko nekateri poudarjajo postopno uvajanje sveže zelenjave in sadja, drugi menijo, da materina prehrana ne more vplivati na te težave, saj se kolike pojavljajo tudi pri dojenčkih, hranjenih z umetno formulo. Vendar pa številne izkušnje mater kažejo na neposredno povezavo med materino prehrano in reakcijami dojenčka. Primeri, kot je izogibanje trdim delom solatnih listov ali specifičnih začimb, kot je Curry, ki so povzročali krče ali izpuščaje pri dojenčku, potrjujejo ta vpliv. Tudi alkohol in določene pijače, kot je Coca Cola, ali živila, kot so paradižnik, paprika, ter razni dodatki, barvila, emulgatorji in konzervansi, lahko povzročijo hude reakcije pri dojenčku.
Priporočila za prehrano doječe mamice vključujejo izogibanje najpogostejšim alergenom, kot so solate (zlasti čvrsti deli in močne sorte), alkoholne pijače, močnejše začimbe, emulgatorji, barvila in konzervansi. Prav tako se svetuje previdnost pri uvajanju morskih sadežev, še posebej večjih rib in školjk, gob, kumar ter nekaterih vrst sadja, kot so jagode in citrusi. V prvih mesecih je priporočljivo izogibanje oreščkom, čokoladi, cvrtim jedem ter stročnicam in kislim jedem. Ko se uvaja nova hrana, je ključno postopno uvajanje in natančno opazovanje reakcij dojenčka. Če po večkratnem zaužitju določene hrane ni negativne reakcije, jo lahko mama vključi v svoj jedilnik. V primeru vnete ritke, rdečih nitk v blatu, kolik ali izpuščajev, gre verjetno za intoleranco, ki je lahko začasna ali dolgotrajna.
Priporočljiva živila v času dojenja vključujejo jabolka in banane, ki jih večina dojenčkov dobro prenaša. Prav tako so neproblematični lubenice in melone. Matere naj zaužijejo približno 3 litre tekočine dnevno, prednostno pitno vodo, negazirano mineralno vodo in mleko. Izogibati se je treba pijačam, ki vsebujejo kofein, kot so pravi čaji, kave in Coca Cola, saj kofein hitro prehaja v materino mleko. Alkohol je popolnoma prepovedan v času dojenja, lahko pa se ga vključuje v jedi, kjer se med kuhanjem ali peko izpari. Svinjina in zelo mastna hrana sta prav tako odsvetovani vsaj v prvih mesecih, saj lahko povzročata napenjanje.
Nekatere sestavine naj bi vplivale na količino mleka, mednje sodijo polenta, ovseni kosmiči, mlečne jedi in jajca. Mnoge mamice opažajo občutno bolj polne dojke po mlečnih jedeh, zato se zdi, da to ni le mit. Kljub temu je pri mlečnih jedeh potrebna previdnost, saj dnevna meja vnosa mleka znaša približno 6 dcl, pri čemer je treba biti pozoren na laktozo.
Soda bikarbona kot naravno sredstvo proti glivični okužbi pri dojenčku
Poleg splošnih smernic o prehrani, je pomembno omeniti tudi uporabo sode bikarbone pri specifičnih težavah dojenčkov. Ena od takšnih težav je soor, glivična okužba ustne votline, ki se lahko pojavi pri dojenčkih. Če bela obarvanost jezika ni posledica mleka, ampak se pojavljajo kepice, podobne skuti, na jeziku, dlesnih, notranji strani ustnic ali nebu, gre lahko za glivično okužbo, ki pogosto povzroča tudi razdražljivost dojenčka.
V takšnih primerih se lahko soda bikarbona izkaže kot učinkovito naravno sredstvo. Z raztopino žlice sode bikarbone v decilitru vode lahko z ovitim prstom ali mehko krtačko nežno čistimo otrokova usta. Postopek je treba izvajati večkrat dnevno, vsaj teden dni, idealno uro pred hranjenjem. Mame lahko tudi igrače in dude razkužujejo v raztopini sode bikarbone. Vendar pa je treba poudariti, da je izvajanje takšne terapije lahko neprijetno za otroka in mamo, saj lahko sluznica rahlo zakrvavi, otrok pa se upira. V primeru, da je terapija preveč mučna, je včasih bolje poseči po medicinskih pripravkih, kot so geli, ki so na voljo v lekarni brez recepta. Bistveno je, da mama v dani situaciji presodi, kaj je za otroka in zanjo najboljše.
Uravnotežena prehrana in energetske potrebe
Primerna prehrana pred nosečnostjo, med njo in v času dojenja je dolgoročna naložba v zdravje matere in otroka, ki lahko zmanjša tveganje za razvoj kroničnih bolezni v odrasli dobi. Noseče in doječe matere potrebujejo pestro, uravnoteženo prehrano z rednimi obroki. Priporočajo se manjši obroki, enakomerno porazdeljeni čez dan, vključno z dvema do tremi vmesnimi obroki.
Energetske potrebe nosečnice se povečujejo s potekom nosečnosti, prav tako pa tudi potrebe doječe matere, ki naj bi v prvih štirih do šestih mesecih dojenja zaužila dodatnih 500 kcal dnevno za pokrivanje potreb za sintezo mleka. Odsvetuje se hujšanje takoj po porodu, saj lahko to neugodno vpliva na količino in hranilno vrednost materinega mleka.
Pri vegetarijanski prehrani je pomembno zagotoviti zadosten vnos vseh hranil, zlasti železa, zinka, kalcija, vitaminov B skupine in omega-3 maščobnih kislin. Veganska prehrana brez prehranskih dopolnil predstavlja visoko tveganje za pomanjkanje hranil pri dojenčku.
Sestava maščob v prehrani je izredno pomembna. Priporoča se izogibanje trans maščobam, omejevanje nasičenih maščob in večje uživanje enkrat in večkrat nenasičenih maščobnih kislin, zlasti omega-3 (DHK in EPK), ki so ključne za razvoj možganov in oči dojenčka. Vir teh maščobnih kislin so predvsem mastne morske ribe, ki naj bi jih doječe matere uživale vsaj dvakrat tedensko.
Vitamini in minerali so esencialni za organizem, zato je pomemben vnos hranilno bogate hrane. Posebno pozornost je treba nameniti vitaminom A (beta karoten), D, E, C, tiaminu (B1), riboflavinu (B2), niacinu (B3), B6, folni kislini (B9) in B12, ter mineralom, kot so kalcij, magnezij, cink, železo in jod.
Dnevne potrebe po tekočini se med nosečnostjo in dojenjem povečajo, pri čemer so najprimernejši napitki voda, negazirana mineralna voda ter nesladkan zeliščni ali sadni čaj. Z povečano količino popite tekočine doječa mati ne more spodbuditi večje tvorbe mleka.
V času dojenja je pomembno, da se mamice zavedajo vseh vidikov svoje prehrane in njenih vplivov. Soda bikarbona, čeprav vsestranska, zahteva premišljeno uporabo, zlasti v občutljivih obdobjih nosečnosti in dojenja.
Živilska industrija se že desetletja trudi obvladovati umazanijo, glive, žuželke in bakterije, ki skušajo najti prostor v listih solate ali na površini jagod. Toda tudi z modernimi pesticidi in razkužili, ki imajo lahko lastna tveganja glede kontaminacije izdelkov, komercialna obdelava pridelkov ni popolna. Ko breskev ali krompir prispejo iz kmetije v trgovino in nato v vašo kuhinjo, jih moramo vedno oprati. Strategija pranja pa naj bo odvisna od vrste pridelka in tega, katerih onesnaževalcev se želimo znebiti.
Kako odstraniti vidne nečistoče in mikrobe?
Umazanija, žuželke in drugi delci niso ravno okusni, a ker so vidni, jih je najlažje prepoznati in odstraniti. Preprost curek hladne tekoče vode je zelo učinkovit za pranje pridelkov z gladko kožo, kot so jabolka in paradižniki. Pri zelenjavi z listi, kot so solatne glave, je priporočljivo liste ločiti in jih nekaj minut namakati v veliki posodi hladne vode, nato pa jih temeljito sprati. Pri pridelkih z grobo površino, kot so melone, korenovke ali gubasti citrusi, pomaga uporaba krtačke za sadje in zelenjavo.
Nekatere metode pranja lahko povzročijo tudi neželene spremembe - pri pretiranem drgnjenju se lahko poškodujejo celice rastlin, kar vodi v iztekanje soka, spremembo okusa ter hitro kvarjenje. Zato sveže pridelke vedno operite tik pred zaužitjem. Z občutljivimi zelišči in mehkim sadjem ravnajte nežno - čiščenje malin ali bazilike ni enako čiščenju krompirja.
Sadje in zelenjavo po pranju previdno osušite, da preprečite razvoj plesni in drugih mikrobov. Solatna centrifuga je odlična za odstranjevanje vode, v shranjevalno vrečko pa lahko dodate tudi papirnato brisačko, ki vpije odvečno vlago.
Ne glede na to, ali uporabljate posebne pripravke ali ne, naj bo temeljito izpiranje, drgnjenje in ščetkanje osnova vašega postopka pranja. Tako se ne izognete le umazaniji, temveč tudi zmanjšate možnosti, da zaužijete mikrobe in ostanke pesticidov. Mikrobi, kot so E. coli, Salmonella in Listeria, so trdovratnejši od umazanije in žuželk, saj jih je na kontaminiranih pridelkih lahko na milijone. V določenih primerih lahko pranje in ščetkanje s tekočo vodo odstrani do 99 % bakterij, a tisti 1 % lahko še vedno povzroči bolezen. Strokovnjaki za varnost hrane poleg temeljitega pranja priporočajo tudi čiščenje površin, desk in krtačk z milom, da zmanjšate možnost navzkrižne kontaminacije. Če ste posebej zaskrbljeni zaradi zdravja, je najbolje pridelke tudi toplotno obdelati (blanširanje, peka, kuhanje), saj tako uničite morebitne patogene.
Kar zadeva pesticide, so ti pogosto omejeni le na površino sadeža. Čeprav lahko nekateri prodrejo v meso, se mnogi vežejo na maščobe in ostanejo na lupini. Za razliko od mikrobov, ki se lahko razmnožujejo, ostanke pesticidov pogosto preprosto odstranimo z lupljenjem. Standardna metoda za pridelke brez lupine je temeljito čiščenje pod hladno vodo. Dodatki, kot so soda bikarbona ali kis, lahko pomagajo razgraditi voščeno plast, a dokazi, da so res bolj učinkoviti od navadne vode, so šibki.
Pridelki z oznako "že pripravljeni za uživanje" so predhodno temeljito oprani in zapakirani, da bi se izognili ponovni kontaminaciji. Dodatno pranje doma ni potrebno in lahko celo poslabša okus ali teksturo.
Popolnoma zanesljive metode za odstranjevanje vseh tveganj pri svežih pridelkih ni. Pred vsako uporabo sadje ali zelenjavo temeljito operemo. Vendar ali samo z vodo res operemo vso umazanijo, ki se nabere na živilu med nabiranjem, transportom in skladiščenjem v trgovini? Glede na količino sadja in zelenjave, ki jo želimo očistiti, izberemo velikost plastične posode. Vanjo položimo sadje in zelenjavo ter natočimo toliko vode, da prekrije vsa živila. Nato vanjo stresemo sodo bikarbono. Če gre za malo živil, je dovolj majhna žlička, v nasprotnem primeru pa velika žlica. Vse skupaj malo premešamo ter pustimo stati vsaj 15 minut.
Soda bikarbona je res vsestranska. Lahko jo uporabljamo v različne namene, kakor so odganjanje neprijetnih vonjav iz hladilnika ali pomivalnega stroja. Skupaj z vinskim kisom in vodo je odlična kombinacija pri pranju perila in čiščenju talnih površin, da nam ni treba uporabljati agresivnih čistilnih sredstev. Nekateri pravijo, da s kančkom vode lahko uporabimo kakor pasto za beljenje zob ali kot hiter ukrep pri pikih insektov. Skratka, sodo bikarbono je vredno imeti doma, saj nam lahko pride prav na vsakem koraku.
Ljudje nakupujemo z očmi in temu so se prilagodili tudi proizvajalci sadja in zelenjave, ki za lepši estetski izgled teh živil na naših policah, daljšo svežino in pravilno obliko, ki jo »zahtevamo« kupci, uporabljajo razne kemikalije in pesticide. Največ pesticidov lahko vsebujejo jabolka, jagode, grozdje, borovnice, breskve in nektarine. Vsa kupljena živila moramo oprati pod tekočo vodo, da odstranimo nekaj teh škodljivih snovi in potem še olupiti, vendar s tem ne odstranimo vseh pesticidov, hkrati pa z olupkom zavržemo tudi mnogo koristnih snovi. Pesticidi so v dovoljenih količinah razpršili po sadežih in jih na jabolkih pustili en dan. Po petnajstih minutah pranja s sodo bikarbono so bile skoraj vse kemikalije odstranjene s površine plodov, globoko v sadežu pa jih je še nekaj ostalo. Ta postopek odstranjevanja pesticidov s sodo se je zaradi svoje enostavnosti razširil in mnogi se ga s pridom poslužujejo in zagotavljajo, da dejansko deluje.
Kljub nasprotnemu mnenju nekaterih agronomov, je umivanje sadja in zelenjave s sodo bikarbono zelo priporočljivo. Sadje in zelenjavo le namočite v vodi, kjer je raztopljena soda bikarbona, in nato splaknite z navadno vodo. Pri odstranjevanju pesticidov naj bi pomagala tudi raztopina kisa in vode. V liter vode dodajte skodelico kisa za vlaganje in namočite v to kopel sadje ter zelenjavo. Učinkovito je baje tudi namakanje v vodni kopeli z dodatkom limoninega soka in sode bikarbone. V liter vode vlijte sok polovice limone, dodajte tri žlice sode bikarbone in premešajte. V to raztopino potopite sadje in zelenjavo ter pustite delovati 20 minut. Če želite zmanjšati količino zaužitih pesticidov, pa je še vedno najbolje, da uživate ekološko pridelano sadje in zelenjavo, kjer po pravilih pesticidov ne smejo uporabljati. Sicer pa se je dobro izogibati pridelkom, ki prihajajo iz daljnih krajev, saj je zelo verjetno, da so jih zaradi dolgega potovanja obdelali še z dodatnimi kemikalijami.