Maribor - V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor je v torek, štiri dni po nesreči, umrla 27-letna Urška K., ki jo je v soboto, 27. oktobra, ob 21. uri na prehodu za pešce na Nasipni ulici v Mariboru zbil pijani voznik osebnega vozila. Nesreča, ki je pretresla Maribor, je terjala življenje mlade nosečnice, ki je bila v zadnjem trimesečju nosečnosti, ter njenega psa. Voznik, 28-letni Martin Plavec iz Maribora, je v trenutku nesreče v izdihanem zraku imel 0,88 miligrama alkohola.
Okoliščine tragične nesreče
Nesreča se je zgodila na zaznamovanem prehodu za pešce na Nasipni ulici. Martin Plavec, doma iz Maribora, je z osebnim vozilom Peugeot 106 vozil po Nasipni ulici. Ko je pripeljal do prehoda za pešce, ni ustrezno zmanjšal hitrosti in ni zagotovil varnega prečkanja vozišča 27-letni Urški K., ki je bila na poti domov s svojim partnerjem in psom. Partner je že prečkal cesto, ko je Urška stopila na prehod. Plavec je s sprednjim delom vozila močno trčil vanjo in v psa, ki ga je Urška vodila na povodcu. Udarec je bil tako silovit, da ju je odbilo v zrak. Pes je na kraju nesreče poginil, Urško pa so s hudimi poškodbami odpeljali v UKC Maribor.
Reševanje življenja otroka in poslabšanje stanja matere
V UKC Maribor so zdravniki po nesreči takoj opravili urgentni carski rez, s katerim so rešili življenje nerojenemu otroku. Novorojenček, ki je bil ob rojstvu v dobrem stanju, je bil donošen, saj je bila Urška noseča 39 tednov. Kljub uspešnemu reševanju otroka pa se je stanje Urške po porodu močno poslabšalo. Preseljena je bila v intenzivno enoto, kjer pa ji kljub naporom zdravnikov ni bilo več pomoči. Umrla je v torek, štiri dni po nesreči.
Po neuradnih informacijah časnika Večer naj bi bila Urška v bolnišnico sprejeta 1. marca, vendar so policisti in UKC Maribor potrdili, da je bila nesreča 27. oktobra, in da je Urška umrla v torek po nesreči. Obstajajo namreč nejasnosti glede datuma sprejema v bolnišnico in datuma smrti, saj so nekateri viri navajali drugačne informacije.
Preiskava o pravočasnosti carskega reza
Zanimivo je, da naj bi Urška v bolnišnico prišla s pisnim mnenjem ginekologinje, ki je priporočala carski rez, saj naj bi bil plod v medenični vstavi. Po informacijah Večera je Urška zaupala stroki in podpisala soglasje za predlagani postopek. Kljub temu naj bi se ji po besedah očividcev med posegom obrnila slabost, kar je vodilo do hitrega izvedenega carskega reza. Po porodu naj bi se stanje matere zaradi notranjih krvavitev močno poslabšalo, kar je privedlo do njene smrti. Policisti so v okviru predkazenskega postopka zbirali obvestila in preiskovali, ali so se v bolnišnici pravočasno odločili za carski rez.
Martin Plavec priznal krivdo in sodba
Martin Plavec, ki je v času nesreče vozil pod vplivom alkohola, je na predobravnavnem naroku na mariborskem okrožnem sodišču priznal krivdo za kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu. S mariborskim tožilstvom je sklenil sporazum o priznanju krivde, za kar je zagrožena zaporna kazen do 12 let. Mariborska okrožna sodnica Simona Mernik je sporazum sprejela in v celoti sledila zahtevi tožilstva. Plavec je bil obsojen na rekordno visoko zaporno kazen - dve leti in en mesec zapora. Ta kazen sodi med najvišje, ki so bile v slovenskem pravosodju izrečene povzročiteljem smrtonosnih prometnih nesreč.
Nesreče zaradi vožnje pod vplivom alkohola: pravi zločini, prave žrtve
Primerjava z drugimi prometnimi nesrečami
Primer Martina Plavca je bil v medijih pogosto primerjan z drugimi tragičnimi prometnimi nesrečami, ki so se zgodile v Sloveniji. Izpostavljen je bil primer Branka Mačka, ki je leta 2009 pijan povzročil čelno trčenje na štajerski avtocesti, v katerem so umrli trije mladostniki. Maček je bil sprva obsojen na deset let zapora, a je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo, ker ni bilo naklepa. V ponovljenem sojenju je bil obsojen na sedem let in štiri mesece zapora.
Primerjan je bil tudi primer Deana Stanka, ki je leta 2013 v Ljubljani do smrti povozil dve najstnici. Stanko je bil obsojen na osem let zapora, kljub temu da je vozil brez vozniškega dovoljenja, prehitro, brez očal, pod vplivom alkohola ter s sledmi marihuane in kokaina v krvi. Po nesreči je poskušal s kraja pobegniti in skriti registrsko tablico.
Bistveno milejša je bila sodba v primeru Matica Repnika, ki je leta 2011 v bližini Slovenske Bistrice zbil nosečnico. Repnik je bil obsojen na dve leti in en mesec zapora, čeprav je imel v krvi najmanj 1,44 promila alkohola in je po nesreči pobegnil.
Lani je bil 23-letni Jan Kočić obsojen na dve leti in dva meseca zapora, ker je na Celovški cesti v Ljubljani do smrti zbil 20-letno kolesarko.
Primerjava teh primerov kaže na različne pristope sodišč in izrečene kazni, kar vzbuja vprašanja o pravičnosti in doslednosti v obravnavi prometnih nesreč. Kazen Martina Plavca pa predstavlja pomemben premik v smeri strožjega sankcioniranja povzročiteljev takšnih tragedij.
Preprečevanje prometnih nesreč
Ta tragični dogodek ponovno opozarja na nujnost zavedanja o nevarnostih vožnje pod vplivom alkohola in neupoštevanja prometnih pravil, še posebej na prehodih za pešce. Pijani vozniki predstavljajo resno grožnjo vsem udeležencem v prometu, še posebej ranljivim skupinam, kot so pešci in kolesarji. Zavedanje o posledicah in dosledno izvajanje zakonskih ukrepov so ključni za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu.
S tem primerom se nadaljuje javna razprava o varnosti v prometu, obnašanju voznikov in vlogi pravosodnega sistema pri zagotavljanju pravice in varnosti za vse državljane. Kljub visoki kazni, ki je bila izrečena Martinu Plavcu, ostaja žalostna posledica smrt mlade ženske in izgubljeno življenje otroka, ki ga ni uspelo rešiti.