Poleg zdrave prehrane pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je prav prehrana v prvem letu življenja dojenčka ena najbolj dolgoročnih naložb v zdravje. Vpliva ne le na zdravje dojenčka in otroka, temveč seže njen vpliv prav v odraslo dobo, saj lahko zmanjša tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje. Vse to poudarja izjemen pomen pravilnega uvajanja hrane, vključno z vnosom soli, ki je v tej občutljivi fazi ključen za vzpostavitev zdravih prehranskih navad.
Dojenje in Uvajanje Dopolnilne Prehrane: Temelj Zdravega Začetka
Dojenje je najbolj naraven in idealen način hranjenja dojenčka. Izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja zagotovi vse dojenčkove potrebe za rast in razvoj. Matere naj v tem obdobju čim bolj upoštevajo prehranska priporočila za doječe matere, saj uravnotežena prehrana matere pomembno vpliva tudi na kakovost materinega mleka. Dojenje priporočamo vsaj do dopolnjenega prvega leta starosti, potem pa, dokler to še želita doječa mati in otrok. Zgornje omejitve za trajanje dojenja ni. Po nasvetu pediatra dajemo dojenim dojenčkom za preprečevanje rahitisa vitamin D (400 ME), od prvega tedna po rojstvu dalje. Nedonošenčki in zahirančki ter dojenčki z nezadostnimi zalogami železa ob rojstvu potrebujejo po nasvetu pediatra dodatke železovih preparatov do 6. meseca starosti.
Številne raziskave dokazujejo korist dojenja ne le za dojenčke in otroke, temveč tudi za doječe matere, družine in družbo. Manj je insulinsko odvisne sladkorne bolezni tipa 1 in 2. Dojenje je bilo v študijah povezano z boljšim miselnim razvojem dojenih otrok v primerjavi z zalivančki (dojenčki, hranjeni po steklenički z mlečno formulo). Sestava materinega mleka se spreminja tudi med hranjenjem. Materino mleko je izredno dobro prebavljivo in vsebuje tudi prebavne encime. Dojenje je praktično, mati in oče privarčujeta čas in denar, potreben za nakup in pripravo mlečne mešanice.
Materino mleko je najbolj zdrava hrana za dojenčke, vendar ob določenih okoliščinah izključno dojenje ni možno ali izvedljivo. Kadar ima mati premalo mleka, potrebuje ustrezno podporo medicinskega osebja za spodbujanje dojenja. Šele kot zadnji ukrep po posvetu v otroški posvetovalnici naj mati dojenčku poleg dojenja ponudi industrijsko pripravljen nadomestek za materino mleko (mlečno formulo oz. adaptirano mleko). To je tudi najbolj primerna tekoča mlečna hrana, če mati dojenčka preneha dojiti pred 12. mesecem starosti.
Uvajanje dopolnilne (mešane, čvrste) prehrane se priporoča po dopolnjenem 4. mesecu, vsekakor pa pred dopolnjenim 6. mesecem starosti. Energijska vrednost hranil v materinem mleku ali nadomestku za materino mleko ne zadostuje več za dojenčkovo hitro rast. Ob dopolnjenih 6. mesecih življenja je dojenček že dovolj razvit, da se lahko nauči jesti po žlički. Novo živilo mu sprva ponudimo enkrat na dan, po 1-2 žlički. Nova živila uvajamo z razmikom enega tedna, da se dojenček navadi na nov okus in da ob morebitni preobčutljivostni reakciji lažje ugotovimo, katero živilo je reakcijo povzročilo. Prehod na prilagojeno družinsko prehrano se načrtuje od 10. meseca dalje.
Zaznavanje Okusov in Vpliv Prehrane Matere
Zaznavanje okusov se oblikuje že pred rojstvom, najbolj v zadnjih mesecih nosečnosti, ter v prvem in drugem letu življenja. Izraz »okus« v širšem pomenu besede zajema aromo (kombinacijo vonja in okusa), okus in teksturo. Nosečnica in doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vpliva na razvoj otrokovega odnosa do hrane in sprejemanja posameznih živil. Dojeni dojenčki imajo čudovito priložnost, da se že v prvih mesecih življenja srečajo s paleto raznovrstnih vonjev in okusov preko materinega mleka, saj so odvisni od prehrane in prehrambenih navad doječe matere. Če na primer doječa mati uživa česen, ima njeno mleko vonj po česnu, ki ga dojenček zazna in pogosto posledično zato popije več materinega mleka. Doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vpliva na razvoj prehranskih želja svojega otroka. V prvih mesecih življenja so dojenčki najbolj prilagodljivi za sprejemanje novih arom in okusov, ki se jih navadijo tudi za kasnejše obdobje življenja.
V primeru, da mati želi dojiti, a dojenje ni možno, se svetuje izbrizgavanje materinega mleka, ki pa v nekaterih primerih ni možno ali priporočljivo. Možni vzroki za to so lahko bodisi pri otroku (npr. galaktozemije, fenilketonurije, huda podhranjenost, alergije na hrano - če mati ne izvaja diete) ali pri materi (npr. nezadostna količina materinega mleka, nujno uživanje nekaterih zdravil, operacije dojk ali druge fiziološke težave z dojkami, huda podhranjenost matere, tuberkuloza, okužbe z virusom herpesa, HIVa). Kadar zaradi navedenih medicinskih ali drugih osebnih razlogov mati ne more ali želi dojiti, se za prehrano dojenčka priporoča uporaba industrijsko pripravljenih mlečnih formul. V tem primeru moramo poskrbeti, da starši, predvsem mati, ne dobijo slabe vesti zaradi izbire mlečne formule, saj je to za mamo, ki za svojega otroka želi le najboljše, zelo občutljiva tema. Vedeti moramo, da je dojenje, kot način prehranjevanja dojenčka, samo en del materinskega vedenja.
Nadomestki za materino mleko so začetna in nadaljevalna mleka za dojenčke. Začetno mleko je živilo, ki zadošča prehranskim potrebam zdravih dojenčkov v prvih šestih mesecih starosti. Nadaljevalno mleko je živilo za zdrave dojenčke od šestega meseca starosti dalje in predstavlja glavno tekoče živilo vse bolj raznolike prehrane. V prvih šestih mesecih se nadaljevalnega mleka ne sme uporabljati kot nadomestek za materino mleko, saj njegova hranilna sestava ni prilagojena potrebam dojenčka pri takšni starosti. Vedno pripravite svež obrok in uporabite priloženo merico. Priprava nadomestka za materino mleko iz kravjega mleka močno odsvetujemo, saj bi bilo treba kravjemu mleku dodati ustrezno količino vode, različne oblike škroba (glede na starost dojenčka), mlečni sladkor in ustrezno rastlinsko olje. Tako pripravljenemu mleku bi še vedno primanjkovalo precej vitaminov (zlasti C in A), železa, joda in dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin.
Uvajanje Glutena in Alergenov: Pomembni Koraki
Uvajanje živil, ki vsebujejo gluten (npr. pšenica, rž, ječmen, oves, pira) v času, ko je dojenček še dojen, zmanjša tveganje za celiakijo. Uvajanje glutena v prehrano dojenčka naj bo v majhnih količinah, postopno, ne pred 4. in ne po 7. mesecu starosti. Optimalno je uvajati majhne količine glutena med 6. in 7. mesecem. Glede dojenja veljajo enaka zgoraj navedena priporočila za vse dojenčke, tudi za tiste s povečanimi tveganji za alergije (mati, oče, brat ali sestra ima dokazano alergijo). Kadar dojenje ni mogoče, je potrebno dojenčku s tveganjem za razvoj alergijske bolezni po nasvetu pediatra vsaj prvih 6 mesecev dajati beljakovinski hidrolizat kravjega mleka. Druge mlečne beljakovine (kozje, ovčje, kobilje mleko) ter sojini ali riževi preparati nimajo dokazanega preventivnega učinka pri razvoju alergij in jih ne priporočamo.
Ni prepričljivih znanstvenih dokazov, da poznejše uvajanje alergenih živil, kot so npr. jajca, ribe, arašidi zmanjša tveganje za razvoj alergij pri otrocih, ki imajo večje tveganje za razvoj alergijske bolezni. Zato pri uvajanju dopolnilne prehrane veljajo enaka pravila, kakor za dojenčke brez tveganja za alergijske bolezni. Uvajanje novih živil naj bo postopno, v majhnih količinah ter ne pred dopolnjenimi 4 meseci starosti.
Od začetka 5. do 7. meseca starosti pri uvajanju novih živil začnemo s čisto korenčkovo kašo, ki jo ponudimo po žlički pred dojenjem (uvajanje kosila). Če dojenček ne prenaša korenčka, mu lahko ponudimo bučo, cvetačo, brokoli, kolerabo, koromač ali bučke. Količino zelenjave postopno povečujemo na 90 gramov in od 7. meseca na 100 gramov dnevno. Po približno tednu dni, ko dojenček osvoji prve veščine hranjenja po žlički, preidemo na korenčkovo-krompirjevo kašo, ki ji dodamo rastlinsko olje (dva dela korenčka, en del krompirja in ena žlička sojinega olja), ki jo prav tako postopno uvajamo teden dni. Tretji teden po uvedbi dopolnilne hrane postopno ponudimo zelenjavno-krompirjevo-mesno kašo, ki lahko ob koncu enomesečnega uvajanja mešane hrane nadomesti en mlečni obrok (150-200 g kaše). Kašo pripravimo po možnosti iz sveže zelenjave. Kašo lahko shranimo v manjše posodice, ki jih zamrznemo na -20°C. Takšna kaša je bogat vir vitaminov A, C, B6, E, B1 in folne kisline.
Od 6. do 8. meseca starosti, mesec dni po uvajanju kosila, še en mlečni obrok (večerjo) postopoma nadomestimo z mlečno-žitno kašo (200-250 g), ki ji dodamo pretlačeno sadje (ali sadni sok). Od začetka 7. do začetka 9. meseca starosti, dva meseca po uvajanju mešane prehrane, še tretji mlečni obrok, popoldansko malico, nadomestimo z žitno-sadno kašo (200-250 g), ki zaradi nizke vsebnosti beljakovin dopolnjuje druge beljakovinsko bogate obroke. Od 7. do 9. meseca lahko ponudimo pretlačeno* sadje (sveže sezonsko, npr. jabolka, hruške, breskve, nektarine, marelice, borovnice, maline; banane so zelo sladke, zato jih moramo pretlačiti skupaj z manj sladkim sadjem). *Dojenček ima že močne dlesni in prve zobke, zato mu hrane ne pretlačimo več, temveč jo le narežemo sprva na drobne, postopoma pa na vse večje koščke. Gosto hrano s koščki uvedemo do 10. meseca starosti.
Handling - Pravilno dvigovanje in polaganje dojenčka med 0 - 3. meseca
Ključna Vprašanja o Soli v Prehrani Dojenčka
Slovenci smo med tistimi narodi, ki na dnevni ravni zaužijejo prevelike količine soli. In sicer naj bi zaužili kar 120-180% več soli, kot je zgornja meja priporočenega dnevnega vnosa. Obdobje detinstva, ki traja od rojstva do prvega leta starosti (ponekod do 2,5 let), je ključno obdobje, v katerem malčki razvijajo svoje prehranske navade, ki na koncu vplivajo tudi na splošno zdravstveno stanje skozi celo življenje. V času nosečnosti je otrok hrano dobil preko matere, po rojstvu pa se otrok prilagaja in navaja na hrano, ki jo dobi iz zunanjih virov. Prvih šest mesecev tako poglavitno hrano predstavlja materino mleko, ki je prilagojeno otrokovim potrebam. Če le to ni na voljo, dojenje nadomesti adaptirano mleko. Vzorci prehranjevanja, ki jih otrok osvoji v dobi detinstva, se prenesejo v vsa ostala obdobja odraščanja in ravno zato je pomembno, da v tem ključnem obdobju otroku pomagamo razviti zdrave prehranjevalne vzorce, ki vključujejo sezonske, lokalne (po možnosti domače) in kvalitetne sestavine. Pri uvajanju goste hrane pa je potrebno slediti določenim smernicam oziroma napotkom, s katerimi bomo zagotovili pravilen in zdrav razvoj našega otroka. Eden izmed napotkov je tudi, da malčku do prvega leta starosti ne solimo obrokov.
Malčkova poglavitna prehrana je več mesecev predstavljalo mleko, zato so mu novi okusi in struktura popolnoma nepoznan teritorij. Otrok tako ne zavrača hrane, ker bi bila neokusna, ampak ker ji preprosto ne zaupa. Ne ve, da bo zaradi bučke sit, okus bučke mu je nepoznan, saj v nobenem primeru ni podoben materinemu mleku. Mogoče imate to srečo, da je vaš malček pravi gurman in že od prvega dne poje poln krožnik kosila, ki ste mu ga pripravili z največjo ljubeznijo. Lahko pa vaš otrok spada v tisto drugo, številčnejšo skupino otrok, ki nikakor ne sprejmejo goste hrane in je uvajanje le te prava borba in preizkušnja za starše. Tu se lahko srečate z dilemo, kaj pa če bi bučko malo posolili. In ko to storite, otrok čudežno je. Kaj pa, če bi bučko pojedel v vsakem primeru in je bil pravzaprav ta deseti poskus vaša srečna številka, ko je otrok končno začel jesti gosto hrano? Fomon in kolegi so namreč ovrgli mit, da naj bi otroci rajši jedli soljeno hrano od nesoljene. Večji vpliv pri sprejemanju goste hrane naj bi imela mati oziroma starš, ki uvaja gosto hrano. Otroci nas poznajo, devet mesecev smo jih nosile v trebuhu in točno vejo, kdaj smo žalostne, nestrpne, polne ljubezni, navdušene. In ta naš odnos do uvajanja goste hrane, do otroka in do samega živila, ki ga ponujamo otroku, začuti tudi vaš najmlajši član družine.
Prekomerno uživanje soli namreč povzroča kar 20 različnih obolenj, najpogostejša sta visok krvni tlak in srčno-žilne bolezni. Ko zaužijemo določeno hrano, telo iz nje absorbira, kar potrebuje, ostalo (odpad) gre v krvni obtok. Če ledvice 'odpada' ne odstranijo, se to nabira v žilah. Poleg tega pa so ledvice eden izmed najobčutljivejših organov v otrokovem telesu in zaradi tega so še nesposobne procesirati previsok vnos soli.
Pravo mero joda v prvem letu starosti zagotavlja materino oziroma adaptirano mleko. Poleg tega pa so potrebe po jodu minimalne. Kar pomeni, da lahko v prvem letu starosti tem potrebam joda zadostimo tudi s pravilno prehrano, kar pomeni uživanje raznolikih in pestrih sestavin.
Hrano naredijo okusno prave kombinacije in začimbe. Poleg tega bodo obroki, ki jim bomo dodali začimbe, še dodatno pridobili na aromi in vsebnosti vitaminov in mineralov, saj so nekatera zelišča z njimi zelo bogata. In dobro je vedeti, da se naš okus zelo hitro spreminja, kar pomeni, da lahko brbončice že v enem mesecu navadimo na manj soljeno hrano. Sol je prisotna v materinem in adaptiranem mleku. Sol najdemo v sadju, zelenjavi, žitih, mesu.
Priporočen vnos soli pri otroku do 1. leta starosti je zelo nizek. V prvem letu starosti se soljenje kašic in hrane za dojenčke odsvetuje. Njihove potrebe po natriju so namreč zadoščene z materinim mlekom ali nadomestkom materinega mleka. Glede na slovenska in mednarodna priporočila, dojenčki do 1. leta starosti potrebujejo do 200 mg natrija. Otrokom do 4. leta zadošča 400 mg natrija na dan, kar pomeni približno 1 g soli na dan.
Pri vsakem obroku goste hrane upoštevamo, da ima vsako posamezno živilo že samo po sebi določeno količino soli. Primer: kos kruha tako vsebuje 0,4g soli, 2 rezini sira ali lonček jogurta 0,2 g, ovsena kašica 0,1g.
Slovenci največ soli zaužijemo s predpakirano in pred pripravljeno hrano, s kruhom in pekovskimi izdelki, siri in predelanimi mesnimi izdelki. Slednji so otrokom zelo privlačni, vendar se večina staršev zaveda neustrezne sestave slanih prigrizkov in tovrstne izdelke v prehrani otroka omejuje. Na primer: slan prigrizek z arašidi vsebuje kar 2,2 g soli na 100 g izdelka, s 100 g pokovke zaužijemo od 1,5 do 2,0 g soli, v 100 g čipsa pa se nahaja od 1,2 do 1,5 g soli. Toast kruh na slovenskem trgu vsebuje od 1,1 g do 1,4 g soli na 100 g izdelka, podobne količine soli pa se nahajajo tudi v kruhu. Glede na podatke lahko ugotovimo, da otrok do 10. leta starosti že z dvema kosoma kruha ali enim pekovskim pecivom pokrije dnevne potrebe po natriju.
Za zmanjšanje vnosa soli se predlaga omejevanje zgoraj naštetih izdelkov. Hkrati pa se izogibajte pretiranemu soljenju doma pripravljene hrane in dosoljevanja končnih jedi. Vnos soli naj bo zavesten. Predlagamo uporabo jodirane soli, da boste poleg natrija zadostili tudi potrebe po jodu. Čezmeren vnos soli lahko povečuje krvni tlak, kar vpliva na nastanek srčno-žilnih bolezni.
Priporočila za Prihodnost
Obdobje detinstva je ključno za oblikovanje prehranskih navad, ki bodo vplivale na zdravje skozi vse življenje. Zavedanje o pomenu zdrave prehrane, ki vključuje minimalen vnos soli v prvem letu starosti, je temelj za preprečevanje številnih kroničnih bolezni v odrasli dobi. Z uvajanjem raznolikih in sezonskih živil, ob upoštevanju sodobnih prehranskih smernic, lahko zagotovimo optimalen razvoj naših najmlajših in postavimo temelje za njihovo dolgoročno dobro počutje.