Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je v Strasbourgu izvolila mednarodno pravnico Vasilko Sancin za novo slovensko sodnico na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP). Za njeno izvolitev je glasovalo 125 članov skupščine od 171, ki so oddali glas. Vasilka Sancin bo na položaju nasledila Marka Bošnjaka, ki je slovenski sodnik na ESČP od leta 2016. Devetletni mandat, ki je neprenosljiv in brez možnosti podaljšanja, bo nastopila maja.
Postopek izbire in kvalifikacije
Državni zbor je aprila lani za kandidate za sodnike na ESČP izvolil Aleša Galiča, Vasilko Sancin in Boštjana Zalarja. Ti kandidati so bili po pridobitvi mnenja Sodnega sveta in vlade v izvolitev predlagani s strani predsednice republike Nataše Pirc Musar. Pristojni odbor Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (SE) je 13. januarja v Parizu opravil pogovor z vsemi tremi kandidati, nakar je PS SE predlagal Vasilko Sancin kot najbolj kvalificirano kandidatko.
Za izvolitev je bila potrebna absolutna večina 86 oddanih glasov, kar je Sancinova zanesljivo dosegla s 125 glasovi. Njena protikandidata Aleš Galič in Boštjan Zalar sta prejela znatno manj podpore, in sicer 40 oziroma 5 glasov.
Vasilka Sancin je skoraj dve desetletji profesorica na ljubljanski pravni fakulteti, kjer je leta 2002 diplomirala iz prava in leta 2007 doktorirala iz mednarodnega prava. Je tudi predstojnica Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose ter članica Svetovalnega odbora Sveta Združenih narodov za človekove pravice. Med letoma 2019 in 2022 je bila članica in podpredsednica odbora Združenih narodov za človekove pravice. Sancinova delovanje ESČP že dobro pozna, saj je bila do zdaj, tako kot tudi druga dva slovenska kandidata, nadomestna sodnica ESČP. To pomeni, da je nadomeščala slovenskega nacionalnega sodnika na tem sodišču v primerih, ko ta zaradi različnih okoliščin ni mogel sodelovati na sojenjih.
Odzivi na izvolitev
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je mednarodni pravnici Vasilki Sancin čestitala ob njeni izvolitvi in ji zaželela uspešno delo. Poudarila je, da "čas, v katerem živimo, potrebuje odločno zagovorništvo človekovih pravic."
Premier Robert Golob je prav tako izrazil čestitke in poudaril, da izvolitev predstavlja "velik uspeh v njeni bogati mednarodnopravni karieri, na katerega sem kot predsednik vlade izjemno ponosen."
Vasilka Sancin je po izvolitvi v izjavi za Slovensko tiskovno agencijo (STA) ocenila, da so na sodišču prepoznali potrebo po znanju s področja mednarodnega prava človekovih pravic in širšega, splošnega mednarodnega prava. To je po njenem mnenju normalno, glede na vedno bolj globaliziran svet, kjer na človekove pravice v Evropi vplivajo različni dogodki. "Te kvalifikacije so tudi izjemno pomembne pri delovanju vsakega sodišča in zato potrebe po sodnikih s temi znanji," je dejala.
Evropsko sodišče za človekove pravice: Kako deluje?
Izzivi prihodnjega mandata
Glede izzivov, ki jih pričakuje kot sodnica na ESČP, je Sancin menila, da smo na splošno zdaj v zelo pomembnem obdobju, ko spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ni tako samoumevno, kot bi si morda vsi želeli. Po njenih besedah so pred Evropo in tudi pred razvojem na globalni ravni številni izzivi. Med pomembnimi temami, ki jih bo obravnavala v svojem mandatu, je izpostavila podnebne spremembe, razvoj novih tehnologij in umetno inteligenco. "Vse to so področja, s katerimi sem se intenzivno ukvarjala že v svoji dosedanji akademski karieri in bom zagotovo lahko v tem kontekstu tudi prispevala k temu," je pojasnila.
"Predvsem čutim veliko odgovornost, ker vemo, da je v odsotnosti svetovnega sodišča za človekove pravice Evropsko sodišče za človekove pravice tisto, ki pogosto postavlja standarde ne samo v Evropi, ampak se ti učinki prelivajo tudi na svetovno raven," je izjavila in ocenila, da bi ji zato lahko zelo koristilo poznavanje teh problematik iz njene dosedanje kariere.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP)
ESČP je mednarodno sodišče, ustanovljeno s strani Sveta Evrope, ki je pristojno za obravnavo kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah. Vsaka država članica Sveta Evrope, ki je pogodbenica konvencije, ima svojega sodnika na ESČP. Število sodnikov je enako številu držav pogodbenic konvencije, ki jih je po odhodu Rusije trenutno 46. Sodišče deluje na podlagi individualnih ali meddržavnih pritožb. Njegove odločitve so zavezujoče za države članice.
Vodilni pravni strokovnjaki, kot je bila tudi Vasilka Sancin, so v preteklosti že komentirali pomembne pravne primere in sporazume. Sancinova je na primer komentirala rezultat arbitražnega sporazuma o razrešitvi mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško. Poudarila je pomen dobrega poznavanja mednarodnega prava za učinkovito predstavitev argumentov in poudarila, da v mednarodnih sporazumih veljajo le tisto, kar je podpisano, in da enostranske izjave ne morejo prejudicirati rešitev.
Druge pomembne novosti iz parlamenta in ministrstev
Poleg izvolitve sodnice Sancin so v slovenskem parlamentu in na ministrstvih potekale tudi druge pomembne aktivnosti:
- Novela zakona o nalogah in pooblastilih policije: DZ je opravil drugo obravnavo predloga novele, ki med drugim prinaša možnost izreka petletne prepovedi udeležbe na športnih prireditvah nasilnim huliganom. Koalicija noveli napoveduje podporo, medtem ko ji NSi nasprotuje.
- Zakon o dopolnitvi zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo: DZ je po skrajšanem postopku opravil razpravo o tem zakonu.
- Izobraževanje policistov o varnostnih tveganjih: Minister Boštjan Poklukar je na seji DZ dejal, da bo Ministrstvo za notranje zadeve podalo obvezne usmeritve in navodila policiji za izobraževanje zaposlenih na šolah o uporabi protokola v primeru povečanih varnostnih tveganj.
- Varstvo osebnih podatkov: Informacijski pooblaščenec je ob evropskem dnevu varstva osebnih podatkov izpostavil pomen ozaveščanja otrok in mladostnikov o tej temi.
- Poklicne kvalifikacije v zdravstvu: Ministrstvo za zdravje je po kritikah zdravniške zbornice zatrdilo, da predlog zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstvu ne ustvarja neenakega položaja slovenskih zdravstvenih delavcev v primerjavi s tujimi kandidati.
- Pritožbe na sodbo koprskega sodišča: Senat Višjega sodišča v Kopru je obravnaval pritožbe tožilstva in obrambe na sodbo koprskega okrožnega sodišča, ki je Klemna Kadivca in Bojana Stanojevića obsodilo zaradi protipravnega odvzema prostosti Danijelu Božiću in poskusa protipravnega odvzema prostosti Žarku Tešanoviću.
- Položaj kmetov v verigi preskrbe s hrano: Slovenija je na zasedanju kmetijskih ministrov EU pozdravila predloga Evropske komisije za izboljšanje položaja kmetov, pri čemer je poudarila pomen upoštevanja posebnosti držav članic.
- Carine na uvoz kmetijskih proizvodov iz Rusije in Belorusije: Evropska komisija predlaga uvedbo carin na uvoz dodatnih kmetijskih proizvodov iz Rusije in Belorusije ter določena dušikova gnojila.
- Uresničevanje priporočil Sveta ZN za človekove pravice: Slovenija je v celoti ali delno uresničila vseh 182 priporočil, z izjemo dveh, ki jih je sprejela v tretjem univerzalnem periodičnem pregledu stanja človekovih pravic, je v Ženevi povedala zunanja ministrica Tanja Fajon.