Po porodu se žensko telo postopoma vrača v prvotno stanje, a hkrati se sooča z novimi izzivi, med katerimi je tudi skrb za ustrezno kontracepcijo. Številne ženske se ob tem sprašujejo, katere metode so varne in učinkovite, še posebej, če dojijo. Zavedanje o možnostih in pomenu načrtovanja družine je ključno za zdravje matere in otroka, zato je nujno, da pari o tem razpravljajo in se posvetujejo s strokovnjaki.
Dojenje kot naravna kontracepcija: Mit ali resničnost?
Pogosto se pojavlja prepričanje, da doječa mati ne more zanositi. Res je, da dojenje zaradi zaviranja izločanja hormonov estrogenov zmanjšuje plodnost. Prav tako je res, da dojilje še nekaj mesecev po porodu ne dobijo menstruacije, nekatere celo celotno obdobje dojenja. Vendar se dojenje kljub temu ne uvršča med zanesljivo zaščito pred nezaželeno nosečnostjo.
Laktacijska amenoreja, kot se imenuje ta naravna metoda, je učinkovita le pri doječih materah, ki še nimajo menstruacije, dokler presledki med podoji niso daljši od 4 ur podnevi in 6 ur ponoči, ter največ do šest mesecev po porodu. Ob teh izpolnjenih pogojih kljub vsemu zanosi približno 2 % žensk. V praksi pa ob dojenju neželeno zanosi precej večji delež žensk. Bolj pogosto kot dojite otroka, več prolaktina nastaja v vašem telesu. Prolaktin pa zmanjšuje verjetnost ovulacije in posledično tudi zanositve. A četudi obstaja nizka verjetnost, da bi med polnim dojenjem otroka v prvih šestih mesecih njegovega življenja zanosili, je to še vedno mogoče. Po prenehanju oziroma zmanjševanju dojenja naj bi se vam počasi sprožila tudi menstruacija - precej zanesljiv znak, da ste plodne. Morda koristen podatek pa je, da se ovulacija sproži že, preden dejansko dobite menstruacijo, kar pomeni, da ste plodne že prej. Zato je nujno, da se že ob prvih spolnih odnosih po porodu posvetite zanesljivi kontracepciji.
Poporodni ginekološki pregled: Ključen za izbiro kontracepcije
Eden od ciljev ginekološkega pregleda po porodu (navadno šest tednov po rojstvu otroka) je pogovor o možnostih kontracepcije. Na način uporabe kontracepcije po porodu vplivajo številni dejavniki: porod, nepravilni cikli in spremembe premera vagine lahko vplivajo na spremenjeno kontracepcijsko metodo. Ženska lahko za kontracepcijo po porodu izbere dovolj učinkovito in varno kontracepcijo, ki hkrati ne vpliva na dojenje. Strokovno svetovanje je na mestu že v zadnjem trimesečju nosečnosti in takoj po porodu, saj ima določen delež mater spolne odnose že pred prvim poporodnim pregledom.
Metode kontracepcije po porodu
Po porodu se pari pogosto soočajo z vprašanjem, kdaj si želijo naslednjega otroka. Kmalu po porodu se pri večini parov pojavi želja po spolnih odnosih, ki jih zdravniki odsvetujejo le prvih 6 tednov po porodu. Pred prvimi odnosi je treba počakati, da popolnoma preneha čišča in se zacelijo poškodbe nožnice. Absolutno varnih dni ni, niti ob polnem dojenju ne. Ob odnosih brez kontracepcije lahko pride do neželene nosečnosti.
Naravne metode kontracepcije
Obstaja nekaj naravnih načinov kontracepcije, ki pa so deloma odvisni od rednih menstrualnih ciklov. Tudi če ste pred porodom uporabljali to obliko kontracepcije, se morate v obdobju po porodu, glede na to, da cikli nekaj mesecev ne bodo redni, vsaj za nekaj mesecev ozreti za drugim kontracepcijskim sredstvom. Druge naravne metode, kot so prekinjen odnos, pri nedoječih materah, ovulacijska metoda (mogoča od štirih tednov po porodu) ali koledarska metoda (mogoča po treh menstruacijskih ciklusih po porodu), so manj zanesljive in jih priporočamo le tistim, ki jim morebitna nova nosečnost ne bo v breme ali nadlogo.
Pregradne metode
Kondom je odlična izbira za kontracepcijo po porodu, saj ne vpliva na mamo, sploh, če ta doji. Kondom in spermicidi se lahko uporabljajo kadarkoli po porodu. Uporaba diafragme se odsvetuje do šestega tedna po porodu zaradi nedokončane involucije rodil. Če ste pred nosečnostjo uporabljali diafragmo in želite s to metodo kontracepcije nadaljevati, zagotovo tega ne boste dosegle z diafragmo enake velikosti. Številne ženske po porodu potrebujejo nekoliko večjo diafragmo. Na ginekološki pregled torej prinesite diafragmo, ki ste jo uporabljale pred porodom, ginekolog pa bo preveril njeno prilagajanje na notranje vaginalne stene. Po vsakem porodu je potrebno velikost diafragme ponovno preveriti. Učinkovitost diafragme je še nekoliko nižja kot učinkovitost kondomov.
Hormonska kontracepcija
Hormonske tabletke:Postavlja se vprašanje ali so hormonske kontracepcijske tablete varne za uporabo pri doječih materah? Znano je, da jemanje kontracepcijskih tablet (najpogosteje kombinacija estrogenov in progesteronov) zmanjšuje laktacijo mleka v dojki pri 30% otročnic. Manjša laktacija je ponavadi začasna, ter ni glavni in ključni faktor proti jemanju tablet v času dojenja. Hormone preko dojenja prejema tudi vaš otrok, vendar naj bi novejše tablete vsebovale manjšo količino hormonov, ki nimajo vpliva na laktacijo, njihov kontracepcijski učinek pa je v primerjavi s predhodnimi generacijami hormonskih tablet, nekoliko nižji.
- Za doječe mame: Kombinirane tabletke, ki vsebujejo estrogen, niso dovoljene, saj vplivajo na manjše izločanje mleka. Za doječe mamice se tako priporočajo progestagenske tabletke (npr. s dezogestrelom), ki dokazano ne spreminjajo količine mleka, ne vplivajo na njegovo sestavo, vonj ali okus. Progestagenska kontracepcija z dezogestrelom je danes najpogosteje svetovana oralna kontracepcija doječim materam po porodu, saj jo lahko kljub dojenju brez skrbi, da bi vplivala na rast in razvoj otroka, uporabljajo že od tretjega tedna po porodu naprej. Tabletke so ob rednem jemanju enako zanesljive kot običajne tabletke ter ne vplivajo na količino mleka in na dojenčka. Če ženskam ustrezajo, jih lahko jemljejo tudi po prenehanju dojenja. Tudi pri pozabljeni tabletki omogoča podobno prilagodljivost kot kontracepcijske tabletke s kombinacijo z estrogenom, saj je edina tabletka brez estrogena z 12-urnim časovnim razmikom, ki ga je odobrila Evropska agencija za zdravila.
- Za nedoječo mame: Nedoječe mame lahko jemljejo enake tabletke kot v obdobju pred porodom. Kombinirana hormonska kontracepcija v obliki tabletk, nožničnega obročka ali obliža je primerna za uporabo tri tedne po porodu, če zdravnik preceni, da za to nimajo zdravstvenih omejitev. Če imate zdravstvene težave, ki povečujejo tveganja zapletov s hormonsko kontracepcijo, se posvetujte z vašim zdravnikom.
Nožnični obroček:Nožnični obroček je pri ženskah po porodu zelo zaželena oblika zaščite, ker je preprost za uporabo. Ženska si ga enkrat mesečno sama vstavi v nožnico in ga po treh tednih odstrani. Ob drugih obremenitvah ji tako ni potrebno vsakodnevno razmišljati o tem, ali je morda pozabila vzeti tabletko. Hormoni se iz nožničnega obročka sproščajo enakomerno, zato je nihanje hormonov v krvi minimalno. Ker ima med vsemi oblikami kombinirane hormonske kontracepcije najmanjši odmerek estrogena, je z estrogenom povezanih stranskih učinkov manj. Nožnični obroček tudi ne povzroča suhosti nožnice, ki je pri ženskah po porodu in uporabnicah kombinirane hormonske kontracepcije pogost problem.
Hormonske injekcije:Hormonske injekcije, ki vsebujejo progestagen, so na voljo kot trimesečne injekcije. Obsežne raziskave niso pokazale nobenega stranskega učinka na rast novorojenčka. Ta zaščita se obnavlja vsake 3 mesece. Depo oblika gestagenske kontracepcije je primerna za ženske, ki ne želijo jemati tablet oz. tablet ne uspejo jemati redno (zanesljivo). Poleg tega morajo biti te ženske pripravljene vsake tri mesece obiskati ginekologa, pri katerem prejmejo intramuskularno injekcijo. Pomembno je, da ženske, ki se odločijo za depo gestagenske preparate, vedo, da lahko po prenehanju jemanja mine celo leto, preden se vzpostavijo redni ovulatorni menstrualni ciklusi.
Maternični vložek
Od 6. tedna po porodu se lahko ženska odloči za maternični vložek, ki ga vstavimo na poporodnem pregledu. Na voljo imamo več različnih materničnih vložkov. Maternični vložek, s hormonom ali bakrom, se lahko vstavi v maternico že po štirih tednih po porodu, tudi po carskem rezu; zaščita traja od tri do pet let, odvisno od vrste vložka. Če ženska želi zanositi, se lahko maternični vložek odstrani kadarkoli, zanositev je možna že naslednji mesec.
- Maternični vložki z bakrom: Ti vložki so primerni za ženske, ki ne želijo uporabe hormonov in so imele pred nosečnostjo šibke ali zmerno močne menstruacije. Vložki z bakrom so na voljo v različnih velikostih, tudi za ženske z manjšo maternico oziroma ki še niso rodile. Glavna slabost tega vložka je povečano tveganje za t. i. vnetno medenično bolezen (iz ang. Pelvic Inflammatory Disease). Ob tej obliki materničnega vložka so tudi pogostejše izvenciklične krvavitve in bolečine ob menstruaciji. Maternični vložek z bakrom lahko ostane v maternici do 10 let. Težava je dostopnost, saj ga v večini ginekoloških ambulant nimajo.
- Maternični vložki s hormoni: Novejši maternični vložki so vložki z dodatkom hormonov - progesterona. Vstavi se jih 6 tednov po porodu, prvih 6 mesecev se lahko pojavljajo šibke, nepravilne krvavitve. Ob teh vložkih so menstruacije šibke ali jih celo ni, kar ni narobe. Eden od materničnih vložkov s hormoni se uporablja tudi za zdravljenje močnih menstruacij in za zaščito maternične sluznice ob estrogenskem nadomestnem zdravljenju. Maternični vložek z gestagenom (Mirena®) lahko ostane v maternici 5 let. Učinkovitost je primerljiva ali celo višja kot pri vložku z bakrom, tveganje za PID pa je po do sedaj znanih podatkih manjše. Kljub temu da ima ta vložek hormon, je delovanje tega predvsem lokalno - na maternico in jajčnika. Sistemskih učinkov tega hormona je malo, zato je tudi manj stranskih učinkov, kot so boleče dojke in pridobitev na telesni teži. Po vstavitvi so krvavitve večinoma neredne. Niso sicer obilne in ne povzročajo slabokrvnosti, vendar so nepredvidljive in nekatere ženske imajo lahko več mesecev krvav izcedek. Po dveh letih pa 30 do 50 % žensk z Mireno sploh nima več krvavitev.
Kako delujejo maternični vložki (IUV)?
Maternični vložki so učinkovitejši kot hormonske metode kontracepcije, predvsem zaradi tega, ker pri tabletkah obstaja možnost, da jo ženska kdaj pozabi vzeti. Učinkovitost materničnih vložkov je primerljiva s sterilizacijo.
Urgentna kontracepcija (Jutranja tabletka)
V času dojenja je možna tudi uporaba t.i. urgentne kontracepcije ali jutranje tabletke, ki jo je treba vzeti čim prej po nezaščitenem odnosu. Urgentna kontracepcija pred 3. tednom po porodu ni potrebna. Oblike urgentne kontracepcije z gestagenom brez estrogena lahko uporabimo ne glede na dojenje. Dostopne so brez recepta vsem ženskam po 16. letu starosti. Jutranja tabletka ne vpliva na količino mleka in ne škodi dojenčku, ni pa najbolj zanesljiva oblika kontracepcije in se priporoča samo izjemoma. Če bi ženska nujno kontracepcijo uporabljala pri vsakem spolnem odnosu, bi prej ali slej prišlo do zanositve: v enem letu je zanositev 20-odstotna. Priporočljivo je, da jo uporabljamo le kot izhod v sili in da se po prvi takšni uporabi zglasimo pri ginekologu na posvet, saj učinkovitost nujne kontracepcije pada z njeno večkratno uporabo. Življenjski slog Čeprav je nujna kontracepcija na voljo brez recepta, je pomembno, da se pari po njeni uporabi ali ob odločitvi za nadaljnjo kontracepcijo posvetujejo z zdravnikom.
Kirurška sterilizacija
Pri parih, ki ne želijo več otrok, je možna kirurška sterilizacija. Prekinejo se jajcevodi ali semenovodi, delovanje drugih organov (jajčnikov, maternice, testisov) ostane povsem nespremenjeno. Pogoj je, da je prosilec/ka star 35 let ali več. Pri ženskah se lahko opravi laparoskopsko nekaj dni po porodu ali ob morebitnem carskem rezu, jajcevodi se prekinejo ali v celoti odstranijo, kar zmanjša tveganje za raka jajčnikov pozneje v življenju. Sterilizacija je primerna le za pare, ki ne želijo več nosečnosti.
Načrtovanje družine in razmik med nosečnostmi
Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) navajajo, da telo matere prej kot v dveh letih po predhodni nosečnosti ni pripravljeno za ponovno nosečnost. V Sloveniji se še vedno rodi preveč otrok, ki so bili nevede spočeti prezgodaj po porodu. Vsaka peta mamica ponovno zanosi prej kot v dveh letih. To so tvegane nosečnosti, otroci so večkrat rojeni prezgodaj, prelahki, obolevnost in umrljivost mater in novorojenčkov pa je po nepotrebnem večja. Prav tako so nosečnosti v prvih letih po porodu pogosteje neželene in se končajo z umetno prekinitvijo. Tveganje za slabši izid nosečnosti in poroda se ponovno poveča ob zanositvi več kot pet let po porodu, tako da je priporočljiva razlika med posamičnimi zanositvami od dveh do pet let. Pri porodih s carskim rezom je priporočljiv še daljši interval pred ponovno zanositvijo, nikakor pa krajši od dveh let. Najbolj idealen presledek med nosečnostmi, ki dokazano pomeni najmanjše tveganje za zaplete v naslednji nosečnosti, je od 18 do 36 mesecev.
Zaključek
Izbira ustrezne kontracepcije po porodu je pomembna odločitev, ki zahteva premišljen pristop in posvet s strokovnjakom. Kljub temu, da dojenje nudi določeno stopnjo zaščite, se pari ne bi smeli zanašati zgolj nanj. Na voljo je širok spekter metod, od naravnih do sodobnih hormonskih in mehanskih, ki omogočajo varno in učinkovito zaščito pred neželeno nosečnostjo, ne glede na to, ali ženska doji ali ne. Pomembno je, da pari o svojih željah in načrtih odprto komunicirajo ter skupaj z ginekologom najdejo rešitev, ki bo najbolj ustrezala njihovim potrebam in življenjskemu slogu.
tags: #urgentna #kontracepcija #dojenje