Uspavanje jokajočega in razdražljivega dojenčka je lahko včasih pravi izziv - še posebej, če smo tudi sami utrujeni in zaspani in komaj čakamo nekaj trenutkov za spanje, v katerih bi si lahko nabrali novih moči. Dojenčki so drobni, a hkrati tako močni, saj svoje potrebe izražajo s preprostim jokom. Vsakič, ko začne dojenček jokati, se v nas prebudi občutek empatije, saj ne moremo vedeti, kaj ga muči. Čeprav se nam včasih zdi, da jokajo “brez razloga”, so v resnici popolnoma odvisni od nas, da jih razumemo in jim pomagamo. Jok je skoraj edini način komunikacije, ki ga imajo dojenčki, zato v večini jokajo vsakič, ko morajo nekaj sporočiti in največkrat jok izzove nekaj, kar jih razdraži ali jim je neprijetno. To se lahko zgodi tudi med spanjem, če okolje ni dovolj ugodno, da bi lahko zaspali.
Razumevanje vzrokov joka
Dojenčki lahko jokajo iz različnih razlogov, vključno z lakoto, utrujenostjo, bolečino, strahom, nelagodjem in še več. Ko se vaš dojenček začne jokati, se lahko počutite nemočni in velikokrat ne veste, kako ga pomiriti.
Ključni koraki pri pomirjanju jokajočega dojenčka:
- Ugotovite vzrok joka: Če je dojenček lačen, ga poskusite nahraniti. Če je umazan, ga poskusite previti. Če potrebuje spanec, ga poskusite uspavati. Če ima bolečine, poskusite ugotoviti vir bolečine in mu zagotovite olajšanje.
- Zagotovite udobno okolje: Dojenčki so občutljivi na temperaturo, hrup, svetlobo in vonj. Poskrbite, da je vaš dojenček v udobnem okolju, ki je primerno za njegovo starost. Zagotovite mu primerno obleko, da ne bo preveč vroče ali prehladno. Poskusite ga umiriti v tihi in temni sobi, da ne bo preveč stimuliran. Pomirjujoče spalno okolje, ki je hladno, tiho in zatemnjeno, je prav tako zelo pomembno.
- Iščite bližino in telesni stik: Dojenčki imajo radi bližino staršev, zato lahko poskusite držati dojenčka v naročju, ga nositi v nosilki ali zibanju v naročju. Medtem ko ga držite, se lahko pogovarjate z njim, pojete pesmi ali mu brskate knjige, da mu pomagate preusmeriti pozornost. Dojenčki imajo radi telesni stik, zato lahko poskusite s stikom “koža na kožo”. To pomeni, da boste dojenčka položili neposredno na svojo kožo. To bo pomagalo pomiriti vašega dojenčka, hkrati pa bo okrepilo vašo vez z njim.
Tehnike za pomiritev in uspavanje
Poleg osnovnih potreb obstajajo številne tehnike, ki lahko pomagajo umiriti jokajočega dojenčka in mu olajšati spanje.
- Masaža: Nežna masaža lahko pomaga umiriti jokajočega dojenčka. Uporabite lahko nežne krožne gibe, da pomagate sprostiti mišice dojenčka. Začnite z masažo na rokah in stopalih dojenčka, nato pa se premaknite na noge, trebuh in hrbet. Pazite, da ne uporabljate preveč pritiska in da je vaša masaža nežna in ljubeča.
- Rutina pred spanjem: Dojenčki imajo radi rutino, zato poskusite ustvariti rutino, ki bo vašemu dojenčku pomagala pri umiritvi in spanju. Na primer, lahko poskusite zvečer ustvariti rutino pred spanjem, ki vključuje kopanje, branje knjig ali petje in uspavanje.
- Pomirjujoči zvoki: Obstaja več tehnik, ki lahko pomagajo umiriti jokajočega dojenčka. Na primer, lahko poskusite z zibanjem dojenčka, ki ga bo pomirilo, ali pa poskusite z uporabo tehnike “ššš ššš”, ki vključuje pomirjujoč zvok “ššš”. Ta zvok posnema zvoke, ki jih dojenček sliši v maternici, in mu pomaga umiriti. Zvočni učinek, ki mu rečemo tudi 'beli šum', je izjemno pomirjujoč za dojenčke. Takšne zvoke proizvajajo na primer sesalec, sušilnik za lase in določene naprave. Novopečeni očka Danijel Ejzenman je na družbenih omrežjih delil skrajno neobičajen, a učinkovit način uspavanja dojenčka z zabrenčanjem, kar je dojenčka, ki je še pred nekaj sekundami neutolažljivo jokal, pomirilo in ga je utonil v sen.
- Beli šum: Beli šum, ki imitira zvoke v maternici, lahko tudi doma upodobite na različne načine. Sklonite se nad dojenčka tako, da ste od njegovega ušeska oddaljeni največ 6 cm in ga poskusite utišati z intenzivnim »ššššššššššš«. Enako si lahko pomagate z različno elektroniko - zvokom gospodinjskih aparatov ali prižgane televizije. Na spletu najdete več posnetkov belega šuma, na tržišču pa obstajajo tudi igrače, ki dajejo podoben zvok.
- Zibanje: Zibanje kot zdravilo za nespečnost so uporabljale že naše stare mame. Za to so primerne otroške zibelke, gugalniki in vozički. Na začetku naj bi bilo zibanje hitro in izrazito. Alternativa za to je ritmično tapkanje po otrokovem hrbtku kot na boben. Zibanje lahko združite z nošenjem v ruti ali nosilki. Tudi vaši gibi pri domačih opravilih ali pa med sprehodom dojenčka prijetno zibajo in nežno tresejo.
Razvojni preskoki in "drugi veter"
V prvih mesecih življenja dojenčki pogosto jokajo prve mesece življenja. Novorojenčki: Jok običajno doseže vrh okoli 6. tedna starosti, nato pa postopoma upada. Včasih jok pomeni več kot le spalno nelagodje. Vedno zaupajte svojemu občutku. Če ste zaskrbljeni, je povsem v redu poiskati zdravniški nasvet.
Vpliv razvojnih preskokov (regresij):
Razvojni preskoki, pogovorno imenovani "regresije", lahko vplivajo na dojenčkovo vedenje, spanje in prehranjevanje. Pogosto se spalne regresije kažejo s tem, da je otroka težko uspavati. V teh obdobjih se v otrokovem telesu toliko dogaja, da časa za spanje ni. Možgani v tem trenutku veliko večji interes namenjajo krepitvi novih povezav kot spanju. V takšnih obdobjih je ključno ohranjati urnik in zadeve čim bolj stabilne, ne uvajati novih sprememb ter ohranjati približno isto uro jutranjega prebujanja. To je pomembno zaradi stabilizacije biološke ure.
"Drugi veter" ali območje vzdrževanja budnosti:
Kadar otrok postane po daljšem obdobju budnosti hiperaktiven in začasno preneha čutiti zaspanost, govorimo o "drugem vetru". To je znanstveno poimenovano območje vzdrževanja budnosti, ki je pojav spanja, pri katerem oseba po daljšem obdobju budnosti začasno preneha čutiti zaspanost. Pri dojenčkih in otrocih to povzroči daljše uspavanje dojenčka ali daljše uspavanje otroka. Območje vzdrževanja budnosti pred spanjem je normalen pojav delovanja cirkadianih ritmov, ki traja 2 do 3 ure, v tem času smo manj nagnjeni k temu, da bi zaspali. Pri dojenčkih in otrocih čezmerna budnost ali stimulacija, ki ju povzroči drugi veter, lahko povzroči težave z uspavanjem, majhni dojenčki gredo tudi pogosto zaradi nezrelosti živčnega sistema ob tem v krčevit jok. Ko pozno popoldne preide v večer, lahko spremembe ravni svetlobe stimulirajo suprahiazmatsko jedro v možganih, da spodbudi signal vzburjenja v možganih. Približno ob 22.30 uri (pri odraslih, odvisno od dejavnikov) melatonin - hormon, odgovoren za pripravo telesa na spanje, doseže vrhunec; v tem času se lahko pojavi drugi veter, če se oseba upira spanju ali ne zaspi pred vrhuncem melatonina. Zaradi tega smo lahko bolj sočutni, ko otroku pomagamo v spanje, on pa je pred tem bolj razdražen, jokav ali hiperaktiven. Tega ne dela zavestno, ampak njegovo telo ustvarja določene procese, ki jih zaradi nezrelih možganov ne more uravnavati. Če opazite, da se pri otroku zgodi drugi, tretji "veter" vzdrževanja budnosti in je uspavanje dojenčka ali uspavanje otroka zaradi tega daljše, ga poskušajte prej uspavati. Opazujte znake, ki vam jih sporoča, da ne gre v preutrujenost.
Napake pri uvajanju spalnih navad pri dojenčku
Vpliv okolja in starševske dinamike
Čeprav ni dokaza, da bi določena živila omogočila daljše neprekinjeno spanje, nekatera živila pomagajo ali zavirajo proces uspavanja. Triptofan je aminokislina, ki deluje kot predstopnja serotonina, prenašalca med živčnimi celicami, ki uravnava razpoloženje in zmanjšuje anksioznost oziroma strah in napetost. Iz serotonina nastane melatonin, ki je hormon spanca. Na našo budnost in željo po spanju poleg 24-urnega cirkadianega ritma vpliva tudi spalni pritisk. Večji kot je ta pritisk, bolj smo zaspani. Kofein deluje tako, da v telesu premaga adenozin, kemično snov, ki nam daje signal, da smo zaspani. Kofein ni prisoten le v kavi, najdemo ga tudi v čaju, energijskih pijačah, temni čokoladi, čokoladi, sladoledu in nekaterih zdravilih. Telo potrebuje 6 ur, da razgradi učinke, ki jih je kofein pustil na telo. Iz tega lahko izpeljemo, da imajo omenjeni produkti z vsebnostjo kofeina pomembno vlogo pri dolgem uspavanju.
Regulacija živčnega sistema in "zrcalni nevroni":
Naš živčni sistem ves čas prehaja med tremi stanji: parasimpatičnim (zeleni levček - miren, počiva), simpatičnim (rdeči levček - boj ali beg) in zamrznjenim. Kadar je naš živčni sistem v stanju "rdečega levčka", izgubimo sposobnost celovitega pogleda na situacijo. Ob aktivaciji stresnega odziva se naše mišice zakrčijo, pojavi se črno-belo razmišljanje, srce nam hitreje bije, dihanje je hitrejše in bolj plitko. V času starševstva se naše možganske strukture prilagodijo tako, da otroka veliko bolj zaznamo in čutimo preko zrcalnih nevronov. Če smo ob uspavanju dojenčka starši v "rdečem levčku", otrok ne bo zaspal. Otrok bo zaspal, ko bomo mi umirjeni. Otrok zaradi nezrelih možganov ob uspavanju ne more sam prehajati iz rdečega v zeleno stanje. Če čutite, da se ob interakciji z otrokom zelo pogosto odziva vaš rdeči levček, da se ne vi ne otrok ne moreta umiriti, vam priporočam, da poiščete pomoč v psihoterapiji. V zelenega levčka lahko prehajamo na več načinov: obudite prijeten dogodek z otrokom, opazujte njegove rokice ali obraz, opazujte dotik njegove kože, premikanje njegovega prsnega koša ob dihanju. V mislih si predstavljajte, kot da rišete kvadrat, s štetjem do 4 ob vsaki stranici. Globoko dihanje prepreči plitko dihanje in možganom daje informacijo, da je nevarnost mimo, kar aktivira našega zelenega levčka.
Skrb zase:
Ko vaš dojenček joka, se lahko počutite nemočni in izčrpani. Pomembno je, da poskrbite zase, saj boste le tako lahko poskrbeli za svojega dojenčka. Poskusite si vzeti čas zase, da si napolnite baterije in si nabere moči za skrb za dojenčka. V času, ko je vaš sin bil nemiren in se je zbujal ponoči, ste doživljali epizode depresivnih simptomov. Opremljeni s čustvovanjem, o katerem se premalo govori v starševstvu, bi brez lastne psihoterapije veliko težje izpluli ven. Ko ste začeli delati s starši na spanju, ste hitro ugotovili, da je spanje samo en del sestavljanke in da tudi, če spanje in pogosto prebujanje vsaj malo uredite, veliko večjo vrednost staršem doda to, da jih opolnomočite na vsebinah, ki jih nato ponesejo v svet in jim ostanejo za vedno.
Kaj storiti, ko nič ne pomaga?
Če ne veste, na kakšne vse načine lahko uspavate in pomirite dojenčka, si preberite nasvete tukaj. Če pa vam nič od tega ne uspe, lahko poskusite s trikom, ki ga je na družbenih omrežjih delil novopečeni očka. Očka Danijel Ejzenman je na posnetku prikazal skrajno neobičajen način uspavanja dojenčka, ki pa je izjemno učinkovit. Za dojenčke je namreč zvočni učinek, ki mu rečemo tudi 'beli šum', izjemno pomirjujoč.
Kljub temu pa je pomembno, da se zavedate, da se lahko dojenčki občasno še vedno jokajo in da to ni vedno razlog za skrb. Jokanje je naraven način, kako dojenček komunicira z vami in izraža svoje potrebe. Vsak dojenček je drugačen in ima svoje potrebe, zato se naučite prisluhniti svojemu dojenčku in prepoznati njegove signale. Čeprav se morda zdi težko, lahko z ljubečim in potrpežljivim pristopom pomagate umiriti vašega jokajočega dojenčka. Pomembno pa je, da se zavedate, da nobena metoda ne deluje vedno, zato bodite odprti za poskus novega pristopa ali metode, če tisti, ki ga trenutno uporabljate, ne deluje.
Informacije na spletni strani Nosecka.net in Spi kot dojenček so namenjene zagotavljanju splošnih informacij, ki v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe. Informacije na spletni strani Nosecka.net in Spi kot dojenček niso nadomestilo za posvet z zdravnikom!