Uvajanje goste hrane v prehrano dojenčka je pomemben mejnik, ki pa je pogosto povezan z novimi izzivi, med katerimi je napenjanje in vetrovi ena najpogostejših težav. Kljub temu, da so te težave običajno neškodljive in minejo same od sebe, lahko povzročijo znatno nelagodje tako otroku kot staršem. Razumevanje vzrokov, prepoznavanje simptomov in poznavanje praktičnih rešitev je ključnega pomena za dobro počutje celotne družine. V tem članku bomo podrobno raziskali, zakaj dojenčke napenja, kako se ti pojavi kažejo in ponudili praktične nasvete za lajšanje teh težav, pri čemer bomo izhajali iz strokovnih smernic in izkušenj staršev.
Razumevanje napenjanja in krčev pri dojenčkih
Napenjanje pri dojenčkih, pogosto povezano z vetrovi in krči, je stanje, ki se nanaša na kopičenje plinov v prebavnem sistemu. Težave se lahko začnejo že kmalu po rojstvu, največkrat pa se pojavijo med drugim in tretjim tednom starosti. Kolike, kot jih pogosto poimenujejo, so definirane kot epizode nemira, razdražljivosti in neutolažljivega joka, ki trajajo dlje časa in se pojavljajo ponavljajoče, pogosto v poznih popoldanskih ali večernih urah. Čeprav natančen vzrok kolik še ni povsem pojasnjen, se domneva, da k njim prispevajo različni dejavniki, vključno z nezrelostjo prebavnega sistema, hitrim gibanjem črevesja (peristaltiko), prekomernim požiranjem zraka med hranjenjem, morebitno preobčutljivostjo na sestavine mleka ali pa preprosto počasnejšim ritmom privajanja črevesja na novo okolje. Ključno je razlikovati med običajnimi kolikami in hujšimi zdravstvenimi težavami, pri čemer je dobro napredovanje na teži in splošno dobro počutje otroka ključni pokazatelj, da težave niso resne narave.
Zelo pomembno pri samem uvajanju je, da otroku uvajamo sezonsko hrano, ki je lokalno dostopna in k nam potuje čim manj časa. Slovenija je na srečo odlično preskrbljena z najrazličnejšo svežo zelenjavo in sadjem, kar je kot nalašč za prve korake pri uvajanju. Pripravili smo seznam sezonske zelenjave, glede na čas, v katerem jo pobiramo.
Vzroki za napenjanje in vetrovi
Več dejavnikov lahko prispeva k napenjanju in vetrovi pri dojenčkih:
- Požiranje zraka: Med dojenjem ali hranjenjem po steklenički lahko dojenčki pogoltnejo zrak, ki se nato ujame v njihovem želodčku in črevesju, kar povzroča nelagodje in napenjanje. To je pogostejše pri hranjenju po steklenički, saj je pretok mleka lahko prehit in dojenček ga le hlastno požira. Tudi pri dojenih dojenčkih se lahko pojavi, če niso pravilno pristavljeni.
- Nezrelost prebavnega sistema: Prebavni sistem novorojenčkov se še razvija in prilagaja. Nezrela prebavila lahko težje predelujejo mleko, kar lahko vodi do povečanega nastajanja plinov. Gibanje črevesja je lahko hitrejše ali počasnejše, kot bi moralo biti, kar dodatno vpliva na prebavo. Načeloma bi vam svetovala tako, da počakate z gosto hrano vsaj toliko časa, da bo otrok lahko samostojno sedel oziroma do 6. meseca starosti. Takrat je črevesje že bolj pripravljeno na predelovanje hrane.
- Preobčutljivost na hrano: Nekateri dojenčki so lahko preobčutljivi na določene sestavine v mleku, bodisi materinem ali adaptiranem. Pri dojenih dojenčkih se včasih omenja preobčutljivost na beljakovine kravjega mleka, če jih uživa mati. Vendar pa je alergija na materino mleko izjemno redka. V redkih primerih se lahko pojavi preobčutljivost tudi na jajca, kar je sicer redko omenjeno v povezavi z napenjanjem.
- Težave s kakanjem: Če dojenček težko odvaja blato ali ima zaprtje, lahko to povzroči kopičenje plinov in napenjanje. Pri dojenih otrocih je normalno, da kakajo redkeje, tudi do 10 dni, če pri tem nimajo težav in dobro napredujejo. Vendar, če se dojenček napenja in muči, da bi potisnil blato, to lahko kaže na težave.
- Prekomerno hranjenje: Če dojenček med hranjenjem poje preveč, lahko to povzroči dodatno obremenitev prebavnega sistema in posledično napenjanje ter polivanje.
- Slabo razvita črevesna flora: Po rojstvu je črevo novorojenčka sterilno. Poselitev s koristnimi bakterijami in oblikovanje črevesne mikroflore se začne ob rojstvu in je ključna za zdravo prebavo. Če ta proces ni optimalen, se lahko pojavijo težave z napenjanjem.
Simptomi napenjanja in krčev
Simptomi napenjanja in krčev se lahko razlikujejo od otroka do otroka, vendar najpogosteje vključujejo:
- Neutolažljiv jok: Pogosto se pojavi nenaden, glasen jok, ki lahko traja več ur.
- Nemir in zvijanje: Dojenček je nemiren, se zvija, priteguje nogice k trebuščku, stiska pesti.
- Napihnjen trebušček: Trebušček je lahko viden napet in trd na otip.
- Vetrove in napenjanje: Dojenček lahko močno prdi ali pa ima težave z odvajanjem plinov.
- Težave s kakanjem: Občasno se lahko pojavi težko odvajanje trdega blata, včasih z primesjo sluzi.
- Polivanje: Nekateri dojenčki, ki jih napenja, lahko tudi pogosteje polivajo, saj se ob napenjanju hrana lažje dvigne v požiralnik.
- Težave s spanjem: Napenjanje in vetrovi lahko motijo spanje, saj se dojenček zaradi nelagodja pogosto prebuja.
Pomembno je, da starši pozorno opazujejo svojega dojenčka in prepoznajo znake, ki bi lahko nakazovali na kaj več kot le običajno napenjanje. Če dojenček ne pridobiva na teži, ima kri v blatu, bruha ali ima povišano telesno temperaturo, je nujen pregled pri pediatru.
Strategije za lajšanje napenjanja in krčev
Obstaja več strategij, ki jih lahko starši uporabijo za lajšanje napenjanja in krčev pri svojih dojenčkih:
Pravilno hranjenje:
- Dojenje: Poskrbite za pravilen položaj dojenčka med dojenjem, da zmanjšate požiranje zraka. Glava naj bo višje od trebuščka.
- Hranjenje po steklenički: Uporabljajte stekleničke s sistemom za odvajanje zračnih mehurčkov ali s pravilno velikostjo luknjice na cuclju. Hranite dojenčka v položaju, kjer je glava višje od trebuščka.
- Preprečevanje prenajedanja: Hranite dojenčka v mirnem okolju in mu ponudite manjše obroke, če se zdi, da poje preveč. Res pa je, da so otroci, ki so hranjeni z adaptiranim mlekom ponavadi zelo navdušeni nad hrano zato, ker so do zdaj okušali ves čas le okus adaptiranega mleka. Torej je za njih to raziskovanje izjemno spodbujajoče in zanimivo.
Podiranje kupčkov: To je eden najpomembnejših ukrepov. Poskusite podreti kupček po vsakem obroku in po potrebi tudi med obrokom. Če dojenček ne podrigne kupčka, ga poskusite držati pokonci 20-30 minut po hranjenju.
- Masaža trebuščka: Nežna masaža trebuščka v smeri urinega kazalca lahko pomaga pri odvajanju plinov.
- Gibanje nogic: Simuliranje vožnje s kolesom z dojenčkovimi nogicami lahko pomaga pri sproščanju plinov.
5 masažnih gibov za dojenčke za lajšanje kolik pri novorojenčkih in dojenčkih | AAP
- Topla kopel: Topla voda lahko sprosti dojenčka in mu pomaga pri odvajanju plinov.
- Prehranske prilagoditve za doječe matere: V primeru sumljivih težav in po posvetu s pediatrom lahko mati iz svoje prehrane izloči živila, ki bi lahko povzročala napenjanje pri dojenčku, kot so stročnice, zelje, čebula, ali pa se omeji uživanje mlečnih izdelkov. Vendar pa stroge omejevalne diete pri doječi materi odsvetujemo, razen če je potrjena alergija.
- Probiotične kapljice: Kapljice, kot so Biogaia ali ColiPrev, lahko pomagajo pri vzpostavljanju zdrave črevesne flore in s tem zmanjšajo napenjanje. Uporaba probiotikov je varna in priporočljiva, saj podpirajo zdrav razvoj črevesne mikroflore.
- Čaji: Čaji iz komarčka, janeža ali kumine lahko pomagajo pri odvajanju plinov. Vendar pa je pomembno, da čaji ne nadomestijo mleka.
- Prilagojene mlečne formule: Za dojenčke, ki niso dojeni ali prejemajo delno adaptirano mleko, obstajajo posebne "anti-kolik" formule, ki imajo manj laktoze ali dodane sestavine za lažjo prebavo.
- Čakanje na zrelost črevesja: V mnogih primerih je čas ključni dejavnik. Ko se bo črevesna sluznica dovolj razvila in poselila s koristnimi bakterijami, se bo napenjanje postopoma umirilo. Večina težav se namreč umiri po tretjem mesecu starosti.
Kdaj k pediatru?
Čeprav je napenjanje pogosto normalna težava, je pomembno vedeti, kdaj je potreben zdravniški pregled:
- Če dojenček kljub vsem ukrepom še vedno neutolažljivo joka in je vidno v bolečinah.
- Če dojenček ne pridobiva na teži ali celo izgublja.
- Če je v blatu kri, sluz ali če je blato nenavadno obarvano ali zelo vodeno.
- Če se pojavijo znaki dehidracije (manj mokrih pleničk, suha usta, apatičnost).
- Če dojenček bruha zeleno vsebino ali bruha neprestano.
- Če se težave stopnjujejo po tretjem mesecu starosti ali se pojavljajo tudi kasneje v otroštvu.
V takšnih primerih je nujen pregled pri pediatru, ki bo izključil morebitne hujše zdravstvene težave, kot so alergije, intolerance ali druge bolezni prebavil. V primeru vztrajnih težav, kljub dobremu napredovanju na teži, lahko pediater svetuje ponoven pregled pri specialistu za otroško gastroenterologijo.
Zgodbe staršev in strokovni nasveti
Dileme glede uvajanja goste hrane in napenjanja so pogoste. Ena od mamic je delila svojo izkušnjo: "Imam hčerko, staro 5,5 mesecev. Po posvetu s pediatrinjo sem pred približno dvema tednoma začela z gosto hrano. Dala sem ji že korenje, bučko, krompir, riževo kašico, pred nekaj dnevi pa še hruško (iz kozarčka), vse to v času kosila in mlečno-žitno kašico popoldne. Vsega skupaj poje nekaj žlic, zelenjavo bolj ali manj pljuva ven, še najraje je pojedla hruškovo kašico, ene 60 ml. Sicer je dojena. Odkar je gosto hrano (čeprav so količine res majhne), je zelo zaprta. Prej je kakala večkrat na dan, sedaj pa vsake 3 dni, pa še to sem ji nazadnje dala 2x po 1 žličko portalaka, jo masirala po trebuščku, telovadila in na koncu še stimulirala s palčko v ritko, ko po 3 dneh še ni šla kakat. Ves čas ima vetrove, predvsem ponoči mislim, da jo precej napenja. Po nekaj dneh goste hrane je prvič prespala 11 ur skupaj (dvakrat), od takrat pa se vsako noč zbuja na 3 ure (prej se je v 12 urah zbudila 1x in se dojila). Uspavam jo sicer z dojenjem, vendar imam občutek, da se ni zbudila zaradi lakote (ne poje veliko), ampak zaradi napenjanja."
Na to vprašanje se je odzvala pediatrinja Tanč: "Normalno je, da ko uvajamo hrano, na katero črevo ni navajeno (do sedaj samo mleko), pride do spremembe odvajanja blata. Črevo se mora šele navaditi, da bo sedaj hrana drugačna in da mora prebavljati drugače kot prej. Odsvetujemo kakršnokoli žokanje po črevesju. Če že morate pomagati, dajte glicerinsko svečko ali Lactecon, kar je dovolj naravno in neinvazivno, da bo otrok mehko kakal. Sicer pa tekočine, lahko uporabite tudi Bio Gaia kapljice. Počasi kar nadaljujte, enkrat ko začnete, je škoda popolnoma prenehati in začeti čez 2 tedna, kar je iz razvojnega vidika pravzaprav nepomembno. Upoštevajte tudi, da banana, riž, korenje zapirajo. Pri uvajanju GH vztrajajte, hrano tudi poskusite. Če se vam zdi neokusna, bo verjetno tudi dojenčku."
V nadaljevanju je mamica še pojasnila: "Danes je spet tretji dan, ko ne kaka. Se pa večkrat na dan napenja, kot da jo tišči, predvsem po obroku, a potem spusti le malo vetrov in to je to. Takrat tudi zajoka. A je možno, da noče ali ne zna kakat malo gostejše hrane? Kako bi jo to naučila? Blato je še vedno precej redko, ni bobkov, pred uvajanjem je bilo pa povsem tekoče. Zanima me, koliko dni je normalno, da dojenček, ki že je malo goste hrane, ne gre na blato (za dojene vem, da je razpon precej velik) - da bom vedela koliko časa lahko brezskrbno čakam in kdaj je potrebno ukrepati? Ne bi je rada namreč matrala s svečkami in podobnim vsake tri dni."
Pediatrinja Tanč je ponovno pojasnila: "Ne, ne gre za neznanje kakanja ali zadrževanje. Ko je poziv, je poziv, tak dojenček svojega črevesa še ne obvlada, da bi zadržal. Ima tak ritem. Vi kar dajajte Lactecon, Donat, če ima težave. Uvedite zelenjavo in sadje, počasi bo bolje. Če nekako 4 ali 5 dni ne kaka, pri tem pa vidite, da jo poziva na kakanje, pa ne kaka, se napenja, je rdeča v obraz, ko pa končno pokaka, je zadeva trda (ali trda klobasa ali trdi bobki), je to zaprtje in je potrebno ukrepati. Vendar bi z vsakodnevnim Lacteconom moralo biti bolje in blato mehko."
Repa in druga zelenjava pri uvajanju goste hrane
Vprašanje o uvajanju repe se je pojavilo v forumu: "Repa… Kdaj je primerno, da dam repo…. ali je primerna za mojo skoraj 6-mesečnico, ali tudi napenja tako kot zelje? Kako se kaže občutljivost na gluten (mogoče driska????)?" Odgovor je bil: "Ne, repa ne napenja kot zelje."
Druge mame so dodale: "Če se lahko kar tukaj pridružim, kdaj pa dati zelje, sladko ali kislo? Pa fižol v zrnju ali stročji, kaj najprej in kdaj? In grah, čebula, česen, začimbe? Moja punčka (7,5 mesecev) se mi zdi, da jo vsaka stvar napenja, vsak dan prdi, tudi kaka malo težje in ne vsak dan. A naj potem čakam s to zelenjavo? Je lahko kaj narobe, če dojenčka preveč napenja?"
Odgovor s foruma je bil: "Biga, dojenčki vsi prdijo. To res ni noben znak. Grah lahko že zelo kmalu uvajaš, fižol pa tudi. Saj 'po novem' je itak vsa zelenjava pri 4m… Celo paradižnik, ki je alergen ni več tretiran posebej. Pomojem komot že poskusiš. Česen jaz uporabljam v prahu - sicer v minimalnih količinah, ampak na kuro in purana ga vedno malo dam - naš ga ok prenaša. Najbolje kar poskusi pa boš videla. Saj konec koncev hruška, grozdje, jabolko,… tudi precej napenja (no, ne vseh) pa je na seznamu že od začetka."
Ena od mamic je delila svojo izkušnjo z repo: "No včeraj sem ji vseeno dala malo na koščke narezane repe, ki sem jo skupaj skuhala s krompirjem. Ne vem ali je naključje ali ne…. ponoči se je zbujala na 2 uri zaradi prdenja in seveda jokala. Kisle repe in zelja se ji pa še ne upam dati… že tako je preveč občutljiva na vse. Že, če jaz pojem zelje, je potem katastrofa. Grah, fižol ji bom dala šele po 8 ali 9 mesecu."
Na to je nekdo odgovoril: "Mogoče pa poje preveč? Ali pa preveč gosto pa premalo tekočine čez? Ali pa pred spanjem preveč pa jo tišči? Kaka zelo gosto in na redko? Poskusi malo več tekočine dodat v prehrano."
Druga izkušnja: "Pri prvem sinu smo začeli z uvajanjem GH pri malenkost manj kot 6m. Napenjalo ga je že prej in to kar konkretno (kljub temu to niso bili krči oz. kolike). Prdel je kot star dedec in to kar naprej, ponoči se je zaradi tega zbujal, ne glede na to kaj je jedel in koliko je bilo enako. Lahko je jedel zelje pa je imel "dober dan" in mu ni bilo nič, lahko pa je jedel pire krompir in mu je skoraj rito razneslo, skratka, ni bilo nobenega vzorca. Zbujanje ponoči je trajalo do približno 14. meseca potem pa je počasi ponehalo. Napenja ga še danes ampak je očitno prerasel zadevo do te mere, da ga ne moti več med spanjem. Prdi pa grozno še danes pri skoraj veh letih in pol. Kaj naj rečem, očitno so eni otroci bolj nagnjeni k temu, meni na koncu po vseh svakojakih ukrepih (BioGaia kapljice prejema še danes) ni preostalo drugega kot čakat, da mine. Sori… P.s. bili smo tudi na vseh preiskavah, testih za alergije, na opazovanju v bolnišnici… vse je bilo popolnoma normalno."
Priporočila glede uvajanja goste hrane
Splošno znano je dejstvo, da naj bi otroka začeli navajati na gosto hrano v starosti nekje od 4. do 6. meseca. Če otroka dobro opazujemo, bomo hitro ugotovili, kdaj je res pripravljen na gosto hrano. Kadar sami jemo oziroma imamo doma zajtrk, kosilo, večerjo ali samo malico in vidimo, da otrok nakazuje, da bi tudi on jedel zraven in si tega želi. Ko to jasno pokaže, takrat smo lahko čisto prepričani, da je otrok oziroma dojenček pripravljen na uvajanje goste hrane.
S kakšno vrsto hrane začnemo, niti ni toliko pomembno. Pomembno je, da je hrana lahko prebavljiva, da ne preobremeni občutljivih dojenčkovih prebavil. Lahko začnemo s sadjem ali zelenjavo. Previdni moramo biti, da vsako novo hrano uvajamo postopno. Zato, da se otrok počasi privadi na nov okus, ki mu sprva morda niti ne bo všeč. Vsako vrsto hrane uvajamo tri do štiri dni, da lahko opazimo, če pride do kakšnih alergij ali drugih reakcij. Če bomo na začetku preveč mešali hrano, se lahko zgodi, da če pride do alergij. Ne bomo pa vedeli, točno kaj jo povzroča. Ko se po parih dneh prepričamo, da otrok dobro prenaša določeno živilo, lahko postopno dodamo novo.
Otroku postopno zamenjamo en mlečni obrok z obrokom goste hrane. Pogosto se zgodi, da ko otroci preidejo na gosto hrano, sploh nočejo več piti mleka po steklenički, če se ne dojijo.
Priprava obroka
Pri pripravi obroka za dojenčka moramo biti pozorni kar na nekaj stvari. Hrano, ki jo pripravljamo za dojenčka, nikoli ne pasiramo oziroma ne miksamo z raznimi paličnimi mešalniki in podobnim. Kot prvo, z miksanjem hrane v hrano vnesemo preveč zračnih mehurčkov, kar pri otroku lahko povzroči napenjanje. Kot drugo, zmiksana hrana ni preveč dobrega okusa, še posebej, če skupaj zmešamo več različnih sestavin. Tako pripravljena hrana je pocasta, limasta in brez okusa.
Obrok, ki ga pripravljamo za dojenčka, otroka, naj bo pripravljen tako, da hrano čim bolj pretlačimo ali z vilico, ali žlico, jo nastrgamo na strgalnik in podobno. Seveda na začetku hrano bolj pretlačimo, ko se otrok enkrat navadi na bolj gosto hrano, pa pretlačimo vedno manj. Taka hrana vsebuje manjše nepretlačene koščke, kar otroka vzpodbudi k žvečenju in mehanski obdelavi hrane v ustih. Vse to je pomembno, za kasnejši razvoj govora, motorike ust, gibanje jezika, … Ker so v hrani, ki jo je, koščki, tako tudi spoznava in se navaja na različne okuse. Ni vsa hrana enakega okusa, kot je to, če bi jo spasirali.
Če otrok pri hranjenju poskuša sam jesti z rokami, mu to pustimo. S tem vadi fino motoriko prstov, dlani, roke, … Da dojenčka oziroma otroka še dodatno vzpodbudimo k žvečenju hrane, mu lahko koščke hrane v usta damo v prostor med notranjo stranjo lic in dlesnijo. Ker ga bo hrana tam motila, jo bo z gibanjem jezika, čeljusti in stiskanjem lica poskušal čim prej dobiti ven. Vse to pa so komponente žvečenja, ki se ga na ta način lahko zelo dobro nauči.
Ne hitite!
Pri uvajanju goste hrane se nam ne sme muditi, vzeti si moramo čas. Za vsakega otroka je to popolnoma nova izkušnja, na katero se mora privaditi. Če bomo iz vsega skupaj naredili neko hitenje in priganjanje otroka, da čim prej poje, bo to za njega negativna izkušnja. Negativna izkušnja pa prinese težave z uvajanjem goste hrane. Naslednjič mogoče poskusite tudi z uvajanjem hrane v dopoldanskem času ravno zato, da vidite kako se bo otrok odzval na določeno hrano. In brez skrbi, nič ni narobe s tem, da ste mu dali za jesti. To prvo hranjenje je velik dogodek in odzivi otroka na hrano so lahko takšni ali pa drugačni. In dokler ne probate ne morete vedeti kako bo. Zato le pogumno, mogoče le počakajte še kakšen mesec, da ne bo kakšnih težav.
Napenjanje in vetrovi so pogosta težava, s katero se sooča veliko dojenčkov v prvih mesecih življenja. Z razumevanjem vzrokov, pravilnim pristopom k hranjenju, uporabo naravnih metod lajšanja in rednim posvetom s pediatrom lahko starši uspešno obvladajo te izzive in zagotovijo mirnejše obdobje za svoje najmlajše.
tags: #uvajanje #gh #repa #napenjanje #dojencka