Vzgoja dojenčka prinaša nešteto radosti, a tudi izzive, ki lahko starše, še posebej tiste prvorojence, pogosto spravijo v skrb. Med najbolj pogostimi in skrbi vzbujajočimi težavami se znajdejo vprašanja glede dojenčkovega blata. Čeprav tema morda na prvi pogled ni najbolj privlačna, je dojenčkovo blato pogosto razlog za zaskrbljenost in številna vprašanja staršev. Kaj pomenijo različne barve, spremenjena konsistenca blata, ki ga vsakodnevno gledate v dojenčkovih pleničkah? Tudi zelo izkušeni starši verjetno še niso videli vseh kombinacij, ki se pojavljajo pri dojenčkih. V nadaljevanju članka bomo podrobno raziskali svet dojenčkovega blata, se osredotočili na zaprtje in predstavili rešitve, ki jih ponuja Novalac IT.
Razumevanje dojenčkovega blata: Ključ do prepoznavanja težav
Blato dojenčka je pomemben pokazatelj njegovega zdravja in prebave. Sestava blata je v glavnem sestavljena iz približno 75 % vode, preostanek pa je kombinacija živih in mrtvih bakterij, ki v črevesju pomagajo prebaviti hrano, beljakovine, odpadne snovi iz hrane, celične obloge, maščobe, soli in snovi, ki jih izloča črevesje in jetra. Glede na sestavo, ni presenetljivo, da ima blato neprijeten vonj, kar je posledica aktivnosti bakterij, ki proizvajajo različne snovi in pline. Blato, ki se v črevesju zadržuje dlje časa, ima tudi bolj neprijeten vonj. Izrazito težak, kisel vonj lahko nakazuje na alergijo na beljakovine kravjega mleka. Navadno blato dojenih dojenčkov nima neprijetnega vonja, medtem ko je vonj dojenčkov, ki so hranjeni z nadomestnim mlekom, nekoliko bolj neprijeten. Ko dojenček pride v stik z različnim izvorom beljakovin (ko začne uživati mešano prehrano, predvsem meso), postaja vonj blata bolj neprijeten. Če menite, da je vonj blata izrazito neprijeten, to omenite izbranemu pediatru.
Barva dojenčkovega blata prav tako variira. Polno dojeni dojenčki dnevno zaužijejo različne beljakovine, kar je odvisno od prehrane doječe mamice. Skladno z mamino prehrano se nekoliko spreminja tudi barva dojenčkovega blata. Po drugi strani se spreminja tudi blato dojenčkov, ki uživajo izključno nadomestno mleko in torej dobivajo vsak dan isto vrsto hrane. Razlog tiči v tem, da se spreminja dojenčkova črevesna flora (sestava bakterij, ki naseljujejo črevo). Tako lahko blato dojenčka, ki je hranjen z nadomestnim mlekom v ponedeljek zgleda drugače kot v petek.
Konsistenca blata je prav tako pomembna. Dojenčkovo blato je lahko trdo kot maslo, mehko kot skuta ali tekoče kot jogurt. Dojen dojenček ima navadno gorčično rumeno blato, ki je lahko zrnato ali gladko. Dojenčki, ki so hranjeni z nadomestnim mlekom, pa imajo blato podobno pudingu. Če ima dojenček blato kot zajček (v kroglicah) potem je verjetno zaprt. Velja okvirno pravilo - če se blato kotali, potem je verjetno pretrdo.
Pogostost odvajanja ni tako pomembna, kot meni večina staršev. Po 6. mesecu naj dnevno ne bo več kot 6 odvajanj dnevno in ne manj kot 1 na teden. Vse vmes je popolnoma običajno. V tem obdobju se hitrost premikanja hrane skozi črevesje upočasni. Če se hrana premika skozi prebavila prehitro, telo ne vsrka dovolj hranil. Če pa se hrana premika prepočasi, lahko to pomeni zaprtje. Konsistenca (trdota) blata je bolj pomembna kot pogostost odvajanja.
Novorojenček in prva blata
Prvo dojenčkovo blato je lepljivo, črno-zelene barve in se imenuje mekonij. Nastajati začne že mnogo pred porodom. Vsebuje plodovno vodo, telesne celice, žolč, lase,… oz. vse kar je dojenček pogoltnil še v času, ko je bil v maternici. Čeprav izgleda zelo neprivlačno, mekonij nima vonja. Po nekaj dneh postane blato bolj vodeno in rumenkaste barve, v prvem mesecu je lahko tudi 10 pokakanih pleničk dnevno.
Spremembe v blatu skozi mesece
2-4 mesec: V tem času se število odvajanj ustali pri približno 4 odvajanjih dnevno. Frekvenca odvajanja je navadno pogostejša pri dojenih dojenčkih kot pri dojenčkih, hranjenih z mlečno formulo. Vendar pa lahko zaradi dobrega izkoristka hranilnih snovi v materinem mleku tudi polno dojeni dojenčki kakajo le enkrat na teden, pri tem pa ne gre za zaprtje.
5-12 mesec: Ko dojenček začne uživati gosto hrano, se spremeni tudi blato. Blato dojenih dojenčkov postane gostejše, blato dojenčkov, ki uživajo nadomestno mleko, pa redkejše. Po uvedbi goste hrane začnejo navadno tudi dojenčki, ki so bili polno dojeni in so pred uvedbo goste hrane kakali le enkrat tedensko, kakati vsak dan.
1-3 leta: Po prvem rojstnem dnevu otrok navadno uživa že vso gosto hrano, zato njegovo blato postaja trše in gostejše. Med 12 in 18 mesecem boste lahko opazili t.i. »zelenjavne plenice«, kjer bo v blatu opaziti večje koščke neprebavljene zelenjave. Razlog za omenjen pojav je, ker se otrokovo črevesje v tem obdobju šele navaja na prebavo večjih kosov zelenjave, mnogi otroci pa hkrati hrane še ne prežvečijo dovolj dobro. Sčasoma se bo vsa hrana bolje prebavila in v pleničkah ne bodo ostajali večji koščki.
Zaprtje pri dojenčku: Pogosta težava s preprostimi rešitvami
Zaprtje je pogosta prebavna težava dojenčkov, za katero je značilno neredno in boleče odvajanje blata. Pri dojenčku govorimo o zaprtju, kadar odvaja blato manj kot dvakrat na teden, pri čemer je blato trdo, suho, podobno peletom ali z razpokami na površini. Mnogi mladi starši so zaradi zaprtosti svojih otrok zaskrbljeni in obiščejo pediatra ali pediatričnega gastroenterologa. Zaprtje je pogost pojav, ki ga prepoznajo pri približno 30 % dojenčkov, z enako pojavnostjo pri deklicah in dečkih. Okrog 15 % otrok je zaprtih do šestega meseca.
Kako prepoznamo zaprtje pri dojenčku?
Zaprtje je za otroka izjemno stresno obdobje, ki mu povzroča nemalo neugodja in bolečin. Prepoznaš ga lahko po treh dejavnikih:
- Trdo blato
- Bolečina med odvajanjem blata, ki jo velikokrat spremlja jok
- Neredno ter manj pogosto odvajanje
Pri dojenčkih, ki jih mamice dojijo, je zaprtost manj pogosta. Ker mamino mleko deluje kot naravno odvajalo, je njihovo blato nežno rumene barve in večinoma mehko. Dojeni novorojenčki večinoma odvajajo takoj po hranjenju, medtem ko starejši lahko zdržijo več dni brez umazane pleničke. Dokler je blato mehko, ne gre za zaprtje. Če si pred kratkim nehala dojiti in otroka privajaš na nadomestno mleka, lahko opaziš nekatere spremembe pri odvajanju blata otroka. Lahko postane gostejše, trše ali spremeni barvo, hkrati pa ima lahko otrok tudi težave z vetrovi.
Če otrok ob kakanju joka in kriči od bolečine, ima v blatu sluz (lahko gre za okužbo ali netoleranco), ali se blato močno spremeni po uvedbi novega živila v prehrano (lahko gre za alergijo), je priporočljiv obisk pediatra. Posebej bodite pozorni, če opazite:
- Večje kose blata
- Sledi krvi v blatu
- Napenjanje in trd otroški trebušček
- Razdražljivost in nelagodje otroka
- Odvajanje, ki traja dlje kot 10 minut in je naporno, velikokrat brez želenega rezultata
- Pogostejše polivanje ali bruhanje
V primeru, da je blato črno (sum na prebavljeno kri iz želodca ali tankega črevesja), rdeče blato (sum na krvavitev iz debelega črevesja ali zadnjika), ali belo blato (težave z žolčnikom), je nujen obisk pediatra. Če je blato tudi po dopolnjenem 1. letu zelo tekoče ali ima drisko (tekoče blato več kot petkrat dnevno), je prav tako potreben posvet z zdravnikom.
Pomembno pravočasnega odkritja razvojnih težav pri dojenčku
Kaj storiti, če je otrok zaprt?
Če je otrok dojen, potem naj mamica uživa več vlaknin (sadje in zelenjava). Če je dojenček hranjen z nadomestnim mlekom, priporočamo izbor mleka, ki je namenjen prav tej težavi. Vsebuje več mlečnega sladkorja in magnezija, ki zmehčata blato in omogočata lažje odvajanje blata. Posvetujte se tudi z izbranim pediatrom. Če otrok že uživa gosto hrano, potem poskrbite, da zaužije veliko sveže zelenjave in sadja, naj pije dovolj tekočine (najbolje voda), ne ponujajte pa mu čokolade in čokoladnih kašic, riža, in kuhanega korenja.
Pomembno je, da starši redno spremljajo stanje otroka in pregledajo njegovo blato. Če opazijo spremembe, je o tem dobro obvestiti pediatra. Pri zaprtju, daljšem od dveh tednov, je obisk zdravnika nujen, še posebej pri otroku, ki:
- Ima povišano temperaturo
- Zavrača hrano
- Izgublja telesno težo
- Ima sledi urina na spodnjem perilu/pleničkah
- Ne napreduje in se ne razvija po pričakovanjih
Novalac IT: Posebej zasnovano za rešitev težav z zaprtjem
Novalac IT je začetno mleko, ki je posebej zasnovano za dojenčke z zaprtjem od rojstva do 36. meseca starosti. Ta specialna mlečna formula je namenjena dojenčkom, ki imajo pogosto trdo blato, odvajajo manj kot dvakrat na teden in imajo oteženo odvajanje (ob odvajanju jokajo in se močno napenjajo). Novalac IT vsebuje povečano količino laktoze in magnezija, ki pomagata pri lažjem odvajanju blata in preprečevanju zaprtja pri dojenčkih. Povečana količina laktoze ima dvojno delovanje: v debelo črevo privlači vodo in tako mehča blato, hkrati pa ima prebiotični učinek, saj kot hrana za koristne bakterije v črevesju pospešuje njihovo razmnoževanje in s tem volumen blata.
Novalac IT zadovolji vse prehranske zahteve dojenčka. Dodano ima železo, vsebuje optimalno količino maščob in beljakovin ter zagotavlja vse pomembne aminokisline, minerale in vitamine. Novalac IT je primeren za dojenčke in majhne otroke od rojstva do 36. meseca starosti, če jih matere ne dojijo. Do 6. meseca starosti se lahko uporablja kot edina prehrana, po 6. mesecu starosti pa lahko Novalac IT po nasvetu zdravnika uporabljate kot del raznovrstne prehrane.
Priprava Novalac IT:
- Stekleničko in pokrovček z dudo prekuhajte v vodi. Vre naj vsaj 5 minut.
- Vodo za pripravo obroka prevrite v pokritem lončku. Vre naj vsaj 5 minut.
- Vodo v lončku ohladite na 40°C in jo prelijte v stekleničko.
- V stekleničko s priloženo merico vsujte predpisano število meric. Do vrha napolnjena in do roba poravnana priložena merica vsebuje 4,3 g mleka Novalac IT. Eno merico raztopite v 30 ml vode.
- Stekleničko zaprite in jo dobro pretresite, da se prašek popolnoma raztopi.
- Vedno pripravite svež obrok. Ne shranjujte nepopitega obroka.
Pomembna opozorila pri uporabi Novalac IT
Materino mleko je najboljša hrana za dojenčke. Novalac IT uporabljajte samo pod zdravniškim nadzorom pri dojenčkih in majhnih otrocih, ki imajo simptome, za katere je živilo namenjeno. Proizvoda ne smete uporabljati kot edini vir hrane po 6. mesecu starosti, ampak kot del raznovrstne prehrane. Posebna pozornost je potrebna tudi pri dojenčkih z oslabljenim imunskim odzivom, nedonošenčkih ali novorojenčkih z nizko porodno težo ter v primeru alergijskih reakcij na mlečne beljakovine. Nepravilna priprava ali shranjevanje lahko predstavljata tveganje za zdravje. Pri hranjenju po steklenički poskrbite, da stik med mlekom in zobmi vašega otroka ni predolg ali pogost, ker to povečuje možnost za nastanek kariesa. Vedno umijte zobe svojega otroka po zadnjem nočnem obroku.
Novalac IT je živilo za posebne zdravstvene namene, ki je namenjeno dojenčkom z zaprtjem, upočasnjenim gibanjem črevesja in trdim blatom. Pri izbiri nadomestnega mleka se vedno posvetujte s svojim pediatrom.