Ko ženska zanosi, v njej iz meseca v mesec vedno bolj raste drobno bitjece. Do 35. tedna nosečnosti otročiček pogosto menjava svojo lego v maternici, saj ima zaradi svoje majhnosti še zadosti prostora. Od 36. tedna naprej pa mu zaradi njegove hitre rasti zmanjka prostora za pogosto obračanje. Tako si otrok najde svojo najbolj udobno lego in ostane v njej do konca nosečnosti. Navadno si plod izbere položaj z glavico navzdol, ker se tako boljše prilega jajčasti obliki maternice. Včasih pa iz različnih razlogov otrok ostane v medenični vstavi, to pomeni z ritko ali nožicami naprej. Kadar se takšna lega ugotovi, lahko nosečnica začne izvajati preproste, a zelo učinkovite vaje, ki pogosto spodbudijo plod, da se obrne.
Vaje za obračanje ploda: Vpogled v pripravo na porod
Najboljši čas za te vaje je od 34. do 37. tedna nosečnosti, pri dvorogi maternici pa v 27. tednu nosečnosti. Kadar je otrok v pravilni, glavični poziciji, te vaje niso priporočljive, saj se otrok lahko iz glavične vstave obrne v zadnjično vstavo. Zato je ključno, da se pred izvajanjem vaj posvetujete s svojim ginekologom, ki spremlja vašo nosečnost in njene posebnosti.
1. vaja: Položaj na vseh štirih
Ženska se postavi na vse štiri. S koleni in komolci se naslanja na tla, medtem ko ima zadnjico dvignjeno. Z zadnjico in boki miga sem ter tja, levo in desno ter gor in dol. To počne približno 20 minut. Da bi bila vaja udobnejša, si lahko z mehkimi blazinicami zaščiti kolena. Po 20 minutah vadbe si nosečnica vzame dve uri počitka in šele nato preide na drugo vajo. Ta položaj omogoča otroku več prostora za premikanje in obračanje znotraj maternice.
2. vaja: Dvignjena medenica
Ženska leži na tleh. Noge pokrči v kolenih in dvigne zadnjico. Pod zadnjico si lahko podloži dve do tri velike vzglavnike, da si olajša vajo in tako čim dlje drži zadnjico navzgor. Z zadnjico začne ziblati levo in desno, sem ter tja in po malem gor in dol. Vajo izvaja 20 minut. Po 20 minutah si nosečnica vzame dve uri počitka oziroma poljubno preživlja svoj čas in nato preide na tretjo vajo. Ta položaj je namenjen ustvarjanju pritiska na spodnji del trebuha, kar lahko stimulira otroka k obračanju.
3. vaja: Plazenje
Ženska se plazi - pomika se po prostoru po vseh štirih. Zaščiti si kolena in dlani. To počne približno 20 minut. Ta vaja spodbuja naravno gibanje in lahko pomaga otroku najti optimalen položaj.
Te vaje izvajamo dan ali dva. Po navadi zadostuje že en dan, da se otroček pravilno obrne. Naslednji dan obvezno preverimo lego otroka. Če se še ni obrnil v pravilno lego, vaje drugi dan ponovimo. Včasih kljub našemu prizadevanju otrok vztraja v svojem izbranem položaju. Plod take lege nikoli ne zavzame brez razloga. Odvisna je od materinega telesa, dela, ki ga opravlja, gibanja, dražljajev iz okolice, od popkovine, prostora v maternici, od mesta posteljice.
Dodatne metode za spodbujanje pravilne lege ploda
Poleg vaj obstaja še nekaj drugih metod, ki lahko pomagajo spodbujati otroka k obračanju v pravilno lego.
Masaža akupunkturne točke B67
Kot dodatno podporo za dosego pravilne lege ploda pomaga tudi redna masaža stopal. Masira se zunanja stran obeh mezinčkov na stopalih, saj se tam nahaja akupunkturna točka, ki spodbudi, da se plod sam obrne v pravilno lego. Natančneje se ta točka v akupunkturi imenuje B67. Istočasno masaža te točke preprečuje zastajanje urina pri nosečnici in zatekanje. Metoda zagotavlja 70% uspešnost. V tujini to tehniko obvladajo skoraj vse babice, ki bodoče mamice spremljajo skozi nosečnost. Če poznate osebo, ki se z akupunkturo poklicno ukvarja, vam lahko ona zapiči akupunkturno iglico v to točko.
Metoda z lučko
Tretja tehnika je stara metoda z lučko. Nekatere babice prisegajo na to metodo. Temelji na prepričanju, da se otrok pomika za svetlobo. Če je torej glavica na vrhu trebuha, pod žličko, tja usmerimo lučko in jo počasi pomikamo ob strani trebuha navzdol in zaključimo na sramni kosti. Izberemo si vedno le eno stran, po kateri potujemo z lučko - samo levo ali samo desno. Pomaga nam, če vemo, kam otročiček gleda, kam ima obrnjeno glavico. Če ima obrnjeno glavico v desno, se bo lažje obrnil v desno, zato z lučko potujemo od zgoraj navzdol po desni strani trebuha.
Nežna masaža trebuščka
V isto smer si lahko nosečnice same ali s pomočjo partnerjev nežno masirajo trebuščke. Eterična olja, ki se za ta namen lahko uporabljajo, so ilang ilang, rman, cedra in vrtnica. Dodajo se k osnovnemu, naravnemu masažnemu olju (olivno, mandljevo, kokosovo). Ta masaža lahko ustvari prijetno okolje za otroka in ga nežno spodbudi k premikanju.
Gibanje in pravilna drža
Do pravilne lege ploda pomaga tudi gibanje nosečnice, še posebej plavanje. Med plavanjem je priporočljivo narediti kakšen preval, če ga nosečnica seveda že od prej zna. Pomaga še pravilno sedenje. Nosečnica naj vedno, skozi celo nosečnost, sedi z zravnano hrbtenico z rahlo razširjenimi nogami. Ta drža zagotavlja optimalen položaj medenice in omogoča otroku več prostora za premikanje.
Pomen gibalnega razvoja dojenčka: Od trebuščka do kobacanja
Poleg priprave na porod je pomemben tudi spremljanje naravnega gibalnega razvoja dojenčka. Gibalni razvoj dojenčka se začne na trebuščku. Vse dejavnosti izhajajo iz tega položaja. Novorojenček je na trebuščku v položaju popolne fleksije, medenica je dvignjena od podlage, nogice pa so pokrčene. Sposoben je dvigniti glavo in obraz obrniti na drugo stran. Že tukaj se dogaja pomembna izkušnja prenosa teže. Trebušna lega je pomembna zaradi stabilnosti in mišične aktivnosti v trupu, kar je predpogoj za kobacanje po štirih.
Čas na trebuščku: Osnova za razvoj
Pomembno je, da dojenček vsak dan nekoliko časa preživi na trebuščku, zaradi krepitve mišic in lastne samozavesti o sposobnostih svojega gibalnega razvoja. Čas na trebuščku, ki ga včasih imenujemo tudi “pasenje kravic”, je ena prvih in najpomembnejših vaj za razvoj vašega dojenčka. Ko dojenček leži na trebuhu in se opira na roke, ne le da spoznava in občuti lastno težo na različnih delih telesa, ampak tudi izboljšuje nadzor nad svojo glavo. Ta občutek teže in pritiska na trebuščku in ramenih je temelj za razvoj kompleksnejših motoričnih veščin, kot so prevračanje, plazenje in kasneje tudi hoja.
Dojenčka lahko začnete obračati na trebuh že nekaj dni po rojstvu, ko je popolnoma prebujen. Na začetku postavite vašega dojenčka na svoj trebuh oziroma prsni koš (trebušček na trebušček). Spodbuja se vizualni sistem in predvsem čustvene vezi. Kadar ga previjate, ga lahko počasi obrnete na trebušček za kratek čas. Na tleh naj bo dojenček na dovolj čvrsti, a še vedno mehki in kvalitetni blazini.
Če vaš dojenček sprva ni najbolj navdušen nad ležanjem na trebuhu, lahko poskusite nekaj preprostih metod, ki bodo “pasenje kravic” naredile bolj zabavno. Da bi spodbudili njegovo zanimanje in motorične spretnosti, v njegovo vidno polje postavite pisane igrače ali varno ogledalo. Poleg tega se lahko uležete na tla poleg dojenčka in se gledate “iz oči v oči”, kar ustvarja močno čustveno vez in spodbuja njegovo zanimanje za okolico. Takšen neposreden stik z očmi je lahko tudi odlična priložnost za krepitev vezi med vami in vašim dojenčkom. Pomembno je, da se zavedate, da je čas na trebuhu bistven del dojenčkovega razvoja, ki prispeva k krepitvi njegovih mišic in spodbujanju motoričnih spretnosti.
Kako izvajati Keglove vaje po porodu in okrepiti medenično dno | 2 preprosta fizioterapevtska koraka
Obračanje in raziskovanje
V obdobju med četrtim in petim mesecem starosti se mora kontrola glave v vseh položajih že dobro razviti. V tem obdobju dojenček še vedno spoznava svoje telo, poleg tega pa počasi začenja tudi z raziskovanjem okolice. V smislu odkrivanja in raziskovanja svojega telesa, bo v hrbtnem položaju z vedno večjo aktivacijo v trupu zmožen privzdigniti medenico od podlage. Posledično bo zagledal svoje nogice in se jih začel dotikati najprej za kolena, potem pa še za gležnje, stopala ter jih na koncu prinesel tudi do ust.
Ko razišče svoje telo, se začne tudi raziskovanje okolice in prostora, v katerem se dojenček tisti trenutek nahaja. Najprej bo to bližnja okolica, ki je dojenčku najbližja. Šele kasneje, ko bo dojenček prešel v bolj aktivno gibanje, bolj dinamično gibanje, bo začel tudi z raziskovanjem ostale okolice po prostoru. To mu pustimo, saj je prostor in raziskovanje okolice, prostora, najboljša motivacija za gibanje dojenčka.
V tem drugem obdobju je za razvoj dojenčka pomembno, da dojenček osvoji dobro obračanje iz hrbta na trebuh ter nazaj iz trebuha na hrbet. Predvsem je pomembno, da zna zadržati tudi bočni položaj, torej, da se lahko zaigra tudi na boku. Ko enkrat dojenček osvoji obračanje na trebušček, so običajno na trebuščku zelo radi. Dojenček, ki ima v trupu dobro stabilnost, dobro mišično moč in posledično dobro razvito stabilnost v ramenskem obroču, jim trebušni položaj ne dela težav.
Od opore do kobacanja
Trebušni položaj in opora na iztegnjene roke sta zelo pomembna za ves nadaljnji razvoj, ki poteka pri dojenčku. Pri opori na roke se mora predvsem naučiti prenašanje teže iz ene roke na drugo. To pomeni, da bo znal svojo težo telesa zadržati na eni roki, z drugo pa poseči po igrači ali pa z drugo roko preiti v oporo drugam. Torej, da opora na roke ni več samo statična, ampak tudi dinamična. Ko dobro osvoji to prenašanje teže iz ene roke na drugo roko, se počasi nauči po trebuhu obračati okoli svoje osi. To imenujemo pivotiranje. Ko to pivotiranje osvojijo in jim to ne dela več težav, se začnejo odrivati nazaj z obema rokama naenkrat.
Pri odrivanju nazaj je pomembno, da dojenčku pustimo prosto pot. Dojenčka ne popravljamo in ne vzpodbujamo, da bi se začel po trebuščku plaziti naprej. Za razvoj dojenčka plazenje po trebuščku naprej ni zaželjen gibalni vzorec. Želene faze v gibalnem razvoju dojenčka so odrivanje po trebuščku nazaj in kasneje iz odrivanja nazaj v postavljanje na vse štiri ter kobacanje.
Na vseh štirih, da uskladijo svojo mišično aktivnost, se na začetku zibajo naprej in nazaj. Ko s tem uskladijo svojo mišično aktivnost, ravnotežje, koordinacijo in prenose teže, bodo slej ko prej poskusili premakniti roko in nogo. Posledično, če bo imel dovolj možnosti za poizkušanje, ponavljanje in dovolj prostora, dojenček skobca po vseh štirih.
Samostojno sedenje
Ko se začnejo postavljati na vse štiri, oziroma nekje istočasno ko skobacajo, običajno začnejo tudi s samostojnim posedanjem. Največkrat se to zgodi iz položaja na vseh štirih, ko težo svoje medenice prenesejo iz sredine na eno stran in jih teža medenice potegne k podlagi na to stran, druga stran pa je razbremenjena. Tako dobimo stransko sedenje z oporo na roke. Pomembno je, da dojenčka sami ne posedamo in počakamo toliko časa, da sami od sebe osvojijo usedanje. Ko je dojenček dovolj močan, stabilen in ima dovolj ravnotežja, odriva od rok, rotacij, zasukov v telesu, se dojenček posede sam. Takrat tudi bolj kvalitetno sedi, ker sedi v okviru svojih zmožnosti.
Ker pa je pri vseh opisanih gibalnih vzorcih in fazah razvoja zelo pomembno, s kakšno kvaliteto dojenček vse skupaj osvoji, je bistveno, da ga znamo vzpodbujati na ustrezen in predvsem kvaliteten način.
OPOZORILO: Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja. Vedno se posvetujte s svojim zdravnikom ali drugim usposobljenim zdravstvenim delavcem glede kakršnih koli vprašanj, ki jih imate o zdravstvenem stanju.