Virusne okužbe, ki povzročajo bruhanje in drisko, so pri dojenčkih in majhnih otrocih izjemno pogoste. Zaradi hitrega prenosa v vrtcih in skupinah ter zaradi specifičnega obnašanja otrok, ki vse raziskujejo z usti, so ti virusi izjemno uspešni v širjenju. Zavedanje o vzrokih, simptomih in pravilnem ravnanju je ključnega pomena za preprečevanje zapletov, predvsem dehidracije.
Najpogostejši povzročitelji in način prenosa
Najpogostejši povzročitelji bruhanja in driske, posebno pri majhnih otrocih, so virusi. Običajni način prenosa je vnos virusa v usta z rokami. Na hiter prenos obolenja v skupinici majhnih otrok tako vpliva sposobnost virusov, da preživijo na površinah, in starosti primerno obnašanje otrok - raziskovanje lastnih rok in predmetov z usti. Pri večjih otrocih in šolarjih je prenos mogoče omejiti z natančnim umivanjem rok pred jedjo.
Med najpogostejšimi vzroki so:
- Viralne okužbe: Rotavirus je najpogostejši povzročitelj driske in bruhanja pri otrocih, zlasti v prvih dveh letih življenja. Norovirus je še en virus, ki lahko povzroči te simptome. Drugi virusi, ki lahko povzročijo gastroenteritis, vključujejo viruse Adeno, male okrogle viruse, Norwalk, Calici, Corona, Astro, Parvo in številne druge.
- Bakterijske okužbe: Bakterije, kot so Salmonella, E. coli in Campylobacter, lahko povzročijo drisko in bruhanje, običajno zaradi uživanja kontaminirane hrane ali vode. V redkih primerih so povzročitelji lahko tudi bakterije, kot so Shigella, Vibrio cholerae ali Yersinia enterocolitica.
- Zastrupitev s hrano: Zastrupitev s hrano, ki jo povzročajo bakterije, kot so Staphylococcus aureus, lahko privede do hude driske in bruhanja.
- Preobčutljivost na hrano ali alergije: Nekateri otroci imajo drisko in bruhanje zaradi alergij ali nestrpnosti do določene hrane, na primer mlečnih izdelkov ali glutena.
- Prekomerno uživanje sladkorjev ali pijač: Nekateri otroci lahko reagirajo z drisko ali bruhanjem na prekomeren vnos sladkorja ali sladkanih pijač, še posebej v obdobju viroze.
- Stranski učinek zdravil: Driska je lahko tudi stranski učinek nekaterih zdravil, kot so na primer antibiotiki.
- Zunajčrevesne okužbe: Driska se lahko pojavi tudi ob zunajčrevesni okužbi, kot je na primer vnetje ušes, pljučnica ali vnetje sečil, vendar je takrat driska običajno blaga in sama poneha.
Medtem ko so virusi najpogostejši vzrok za otroško drisko, je pomembno omeniti, da lahko drisko povzročijo tudi bakterije, paraziti (kot je Giardia lamblia) in glivice (kot je Candida albicans).
Simptomi: Vročina, bruhanje in driska
Klasična oblika obolenja poteka s povišano temperaturo, bruhanjem in drisko. Glede na vrsto povzročitelja in način reagiranja posameznika lahko obolenje poteka s katerokoli kombinacijo teh znakov. Večja intenzivnost teh znakov in daljše trajanje bolezni ter nižja starost otroka so dejavniki, ki prispevajo k morebitnim zapletom. Vsak od omenjenih znakov namreč lahko pomembno prispeva k izgubi tekočin in elektrolitov iz telesa.
Driska se definira kot sprememba konsistence blata (mehko ali tekoče) in/ali povečanje pogostosti odvajanja (tri- ali večkrat v 24 urah) z ali brez vročine ali bruhanja. Akutna driska v tipičnih primerih traja do 7 dni, največ do 14 dni. Pri dojenčkih in majhnih otrocih je driska lahko nevarno stanje, ki zaradi izsušitve otroka celo življenjsko ogroža. Strokovni izraz diareja izhaja iz grške besede »dia« (kar pomeni »skozi«) in »rhein« (kar pomeni »teči«). Torej nenadna driska pri otroku pomeni stanje nenadnega odvajanja tekočega blata v večji količini (več kot 10 ml/kg na dan), ki se lahko pojavi zelo pogosto (od 4-krat do 20-krat na dan). Povečan delež vode v blatu je posledica motenega prenosa vode in elektrolitov oziroma motenega procesa vsrkavanja in izločanja elektrolitov v tankem in debelem črevesu.
Bruhanje je sunkovito izločanje vsebine želodca skozi usta. Kolikor mlajši je otrok, toliko lažje in pogosteje bruha. Približno polovica vseh dojenčkov občasno poliva hrano, za kar je samo pri okoli petih odstotkih razlog bolezen. Bruhanje pri dojenčkih lahko hitro zamenjamo s polivanjem iz želodca po pitju, pri čemer jim tečejo iz ust manjše količine mleka. Tako kot pri driski izgubijo otroci tudi pri bruhanju večje količine tekočine.
Povišana telesna temperatura je pogosto spremljevalni znak virusnih okužb. Pri majhnem otroku zviša potrebo po vnosu tekočin - vsaka stopinja za približno deset odstotkov. Zato je posebno ob bruhanju in driski pomembno zniževanje temperature.
Ostali simptomi lahko vključujejo:
- Bolečine v trebuhu, napenjanje
- Izguba apetita
- Utrujenost, zaspanost
- Bledična ali hladna koža
- Zmanjšana napetost kože
- Suha ustna sluznica, lepljiv jezik
- Vbočena velika mečava pri dojenčku
- Zmanjšano izločanje seča, temno obarvan, gost urin z izrazitim vonjem
Pri večjih otrocih se lahko pojavijo tudi glavobol, vrtoglavica ali celo izpuščaji.
Nevarnost dehidracije
Največja nevarnost pri driski in bruhanju je dehidracija oziroma izsušitev. Otrok z izgubo tekočin in elektrolitov postane žejen, ima rdeče in razpokane ustnice, suho ustno sluznico, lepljiv in obložen jezik. Koža je bleda in hladna. Pri dojenčku je vbočena velika mečava. Otrok izloča manj vode, urin je temno obarvan, gost in z izrazitim vonjem. Do izsušitve pride zato, ker otrok z bruhanjem in/ali drisko izgubi več tekočine, kot je je sposoben nadomestiti s pitjem. Otroka, ki bruha, je težko prepričati, da mora piti, saj se boji, da bo še bolj bruhal. Vendar je pitje edini način preprečevanja dehidracije, ki lahko vodi tudi v odpoved ledvic.
Zelo pomemben dejavnik za to, kako hitro pride do dehidracije, je otrokova starost. Pri dojenčku se izsušitev lahko pojavi že v nekaj urah, posebno če je driska huda in se istočasno pojavljata bruhanje in vročina.
Znaki dehidracije vključujejo:
- Močna žeja
- Slabost
- Zmanjšano izločanje seča (suha plenička šest ali osem ur)
- Bledosiva barva kože
- Suha ustna sluznica, lepljiv jezik
- Zaspanost, apatičnost, otrok je težko zbuditi
- Hitrejše bitje srca
- Zmanjšana napetost kože
- Pri večjih otrocih lahko vrtoglavica ob vstajanju
- Vbočena velika mečava pri dojenčku
Otrok je hitreje prizadet, če je bil že prej bolj suh ali celo pod normalno telesno težo v primerjavi z vrstniki.
Zdravljenje in oskrba
Sodobno zdravljenje driske in bruhanja pri otrocih temelji na dveh načelih: takojšnje nadomeščanje tekočin in elektrolitov ter ustrezno vzdrževanje primerne hidracije in elektrolitnega ravnovesja, ter primerna prehrana, kar pomeni preprečevanje podaljšanega obdobja driske in stradanja.
Nadomeščanje tekočin:
- Po požirkih, a zelo pogosto: V fazi aktivnega bruhanja je vsakršen poskus hitrega vnosa tekočin ali celo hrane neuspešen. Zato otroku tekočine ponujamo po požirkih, vendar zelo pogosto.
- Ustrezne tekočine: Tekočine naj vsebujejo sladkor in/ali sol, saj pitje nesladkanih tekočin oziroma same vode kljub zadostnemu vnosu pripelje do energetskega in/ali elektrolitskega pomanjkanja. V lekarnah so na voljo peroralne rehidracijske raztopine (ORS), ki nadomeščajo izgubljene elektrolite in hranila. Lahko si pomagate tudi z domačo raztopino: v litru prekuhane vode raztopite 5 jedilnih žlic sladkorja in 1 čajno žličko soli, dodajte sok 2 pomaranč ali grenivk. Otrok naj vsakih 5-10 minut popije nekaj požirkov na sobno temperaturo ohlajene raztopine. Tudi "kokakola" brez mehurčkov (pustite jo 1-2 uri, da se odzrači) je lahko v pomoč.
- Materino mleko: Mati naj med nenadno drisko pri otroku nadaljuje z dojenjem in dojenčku prepusti, da pije tako pogosto in tako dolgo, kakor sam želi. Materino mleko vsebuje veliko imunskih in neimunskih sestavin ter dejavnike rasti, ki ugodno vplivajo na hitro okrevanje in ozdravitev črevesa.
- Ne silite s hrano: Dokler otrok ne zadrži v sebi ponujenih tekočin, ga ne silimo s hrano.
Zniževanje temperature:
- Potreba po tekočini: Povišana telesna temperatura poveča potrebo po vnosu tekočin.
- Svečke paracetamola: Ker je vnos zdravil preko ust v primeru bruhanja nezanesljiv, je dobro imeti pripravljene svečke paracetamola.
- Sirupi: Ko se bruhanje umirja in je v ospredju obolenja driska, lahko temperaturo znižujemo s sredstvi v obliki sirupa. Dajanje svečk v primeru driske ni učinkovito.
Prehrana:
- Ni stroge diete: Stroga dietna prehrana ne vpliva bistveno na trajanje driske. Novejša priporočila poudarjajo čimprejšnje uvajanje uravnotežene, energetsko bogate in lahko prebavljive hrane.
- Priporočena živila: Riž, krompir, banane, prepečenec, kuhano meso, rahlo slane mesne in zelenjavne juhe, kompoti, zelenjava, probiotični mlečni izdelki so popolnoma primerna živila v času akutne driske.
- Izogibajte se: Mastni, težko prebavljivi, zelo sladki hrani ter pretiranim začimbam. Izogibajte se tudi hrani, ki mehča blato ali pospešuje peristaltiko.
- Mlečni izdelki: Virusna okužba lahko prehodno vpliva na sposobnost otrokovih prebavil za prebavo mlečnega sladkorja (prehodna laktozna intoleranca). Če ima otrok dlje časa po okužbi težave z napihnjenostjo in drisko, pogosto pomaga, če mu za krajše obdobje omejimo uživanje mleka in mlečnih izdelkov. Ko si sluznica opomore, je otrok spet normalno sposoben prebavljati mlečni sladkor.
- Probiotiki: Driska bo otroka pestila krajši čas, če mu bomo dajali probiotične praške ali kapljice. Številne metaanalize so pokazale učinkovitost probiotičnih sevov Lactobacillus GG in Saccharomyces boulardii. Probiotične kapljice vsebujejo žive mikroorganizme in imajo dokazano vpliv na skrajšanje trajanja driske, preprečevanje podaljšane driske in skrajšano trajanje izločanja virusa.
Higiena:
- Poostren higienski režim: Dosledno umivanje rok staršev in vsega osebja, ki je z otrokom v stiku, ter seveda tudi umivanje rokic dojenčkov in otrok. Možno je tudi razkuževanje rok in predmetov.
- Priprava hrane: Ustrezna priprava in shranjevanje hrane.
- Pribor in brisače: Uporaba svojega pribora, brisač.
- Dezinfekcija: Po oskrbovanju bolnega otroka si vedno umijte roke in dezinficirajte stranišče, ki ga je otrok uporabljal.
Kdaj je nujen obisk pri zdravniku?
Kljub temu, da večina takih viroz izzveni v nekaj dneh, je pomembno prepoznati znake, ki zahtevajo zdravniško posredovanje.
Obiščite zdravnika, če:
- Driska traja:
- pri dojenčku dlje kot 6 ur
- pri predšolskem otroku dlje kot 12 ur
- pri šolskem otroku dlje kot 18 ur
- Prisotni so znaki dehidracije: žeja, suha usta, zmanjšano izločanje seča, zaspanost, bledica, vbočena velika mečava pri dojenčku.
- Otrokovo splošno stanje je slabo: apatičen, težko ga je zbuditi, ne kaže zanimanja za okolico.
- Bruhanje je stalno ali zelo močno: otrok ne more zadržati niti majhnih požirkov tekočine.
- Prisotnost krvi ali sluzi v blatu ali bruhanju.
- Huda bolečina v trebuhu, ki ne popusti.
- Visoka vročina (nad 38,5 °C), ki ne mine z običajnimi zdravili.
- Otrok je mlajši od treh mesecev in bruha ali ima drisko.
- Simptomi trajajo več kot dva do tri dni brez znakov izboljšanja ali se poslabšajo.
- Sumite na zastrupitev s hrano ali potovanje v tujino.
Zdravnik bo ocenil, če otrok zaradi dehidracije potrebuje nadomeščanje tekočin v obliki infuzije v žilo. V primeru bakterijskih okužb ali drugih resnejših stanj bo predpisal ustrezno zdravljenje.
Kdaj nazaj v vrtec?
Običajno prav driska vztraja najdlje. Pogosto se zgodi, da otrok še kak dan ali dva nekajkrat dnevno odvaja mehkejše blato. Če ne gre več za tekoče blato in se otrok dobro počuti ter ima normalen apetit, to ni ovira za vrnitev v vrtec. Pomembno je, da otrok ni več kužen, kar običajno pomeni, da je minilo vsaj 48 ur od zadnjega bruhanja ali driske.
Dolžina trajanja bolezni
Večina tovrstnih viroz je enodnevnih ali pa izzveni v nekaj dneh. Rotavirusna okužba je znana ravno po svojem daljšem poteku (povprečno sedem dni). Pri tem je pomembno, da starši razumejo, da je driska način, na katerega se telo znebi mikrobov, in večina epizod traja od nekaj dni do enega tedna.
Zapleti in redkejši vzroki bruhanja in driske
Čeprav so virusne okužbe najpogostejši vzrok, je pomembno vedeti, da lahko bruhanje in driska pri otrocih kažejo tudi na druge, resnejše težave:
- Vnetje slepiča (apendicitis): Akutna bolečina v desnem spodnjem delu trebuha, ki se stopnjuje.
- Uvihano črevo (invaginacija): Akutni napadi močnih, kolikam podobnih bolečin v trebuhu, bruhanje, znaki šoka.
- Neprehodno črevo (ileus): Prekinitev prehoda skozi črevo, napihnjen trebuh, bruhanje.
- Gastritis, čir na želodcu ali dvanajstniku: Ponavljajoče bolečine v trebuhu, bruhanje, včasih s primesmi krvi.
- Glistavost: Utrujenost, bolečine v trebuhu, napenjanje, občasna driska.
- Okužbe sečnih poti: Pekoče ali pogosto uriniranje, vročina, bolečine v trebuhu.
- Vnetje možganskih ovojnic (meningitis): Glavobol, visoka vročina, bruhanje, otrdel vrat.
- Migrena: Močni glavoboli, slabost, bruhanje.
- Alergija na zdravila: Kožni izpuščaji, vročina, driska.
V primeru sumljivih ali dolgotrajnih simptomov je vedno najbolje poiskati strokovno medicinsko pomoč.