Respiratorni sincicijski virus (RSV) in virusi influence, bolj znani kot povzročitelji gripe, predstavljajo stalno grožnjo javnemu zdravju, zlasti v hladnejših mesecih. Medtem ko večina ljudi doživi RSV kot blago obliko prehlada, lahko pri dojenčkih, starejših odraslih in osebah z oslabelim imunskim sistemom povzroči resne zaplete, vključno z bronhiolitisom in pljučnico. Gripa, nalezljiva virusna bolezen dihal, je znana po svoji sposobnosti hitrega širjenja in povzročanja obsežnih epidemij ter pandemij, ki so v zgodovini terjale milijone življenj.
Značilnosti in Prenos Respiratornega Sincicijskega Virus (RSV)
Respiratorni sincicijski virus (RSV) je eden najpogostejših povzročiteljev okužb dihal, zlasti v jesenskih in zimskih mesecih. Večina ljudi se z njim sreča že zelo zgodaj v življenju, pogosto že v prvem letu starosti. Približno dve tretjini dojenčkov se okužita z RSV v prvem letu življenja, do konca drugega leta pa se z RSV okuži skoraj vsak otrok. Pri odraslih se okužba z RSV najpogosteje kaže kot blaga prehladna bolezen ali poteka celo brez simptomov. Kljub temu pa večje tveganje za težji potek okužbe z RSV in zaplete (bronhitis, pljučnica) imajo starejši odrasli, še posebej tisti, ki imajo oslabljen imunski sistem ali kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni ali kronične pljučne bolezni. Poleg tega lahko RSV poslabša obstoječe kronične bolezni, kot so astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen in srčno popuščanje, kar lahko privede do resnih in potencialno življenjsko nevarnih zapletov.
RSV napada zgornja in spodnja dihala. Sprva se pogosto kaže z blagimi znaki okužbe, vendar se lahko hitro razširi v pljuča in povzroči bronhiolitis ali pljučnico. Znaki okužbe se običajno pojavijo nekaj dni po izpostavitvi virusu, natančneje 3 do 5 dni po izpostavitvi. Večina okužb je blaga in se zdravi doma. Pri nekaterih otrocih, še posebej pri prezgodaj rojenih otrocih, otrocih s kronično pljučno boleznijo in otrocih s hujšo prirojeno srčno napako, lahko okužba napreduje v hujše oblike, kot so bronhiolitis ali pljučnica. Taki dojenčki lahko hudo zbolijo. Prezgodaj rojeni otroci so izpostavljeni večjemu tveganju za hujšo obliko okužbe z RSV, ker dihala in imunski sistem takih otrok ob rojstvu niso dozorela. Bronhopulmonalna displazija (BPD) je najpogostejša pri nedonošenčkih, ki so bili rojeni mnogo prezgodaj in so dlje časa potrebovali umetno predihavanje in/ali visoko koncentracijo kisika. Znaki bronhopulmonalne displazije vključujejo potrebo po dodatnem kisiku, oteženo, hitrejše dihanje in značilne spremembe na rentgenski sliki pljuč. Prirojena srčna napaka prav tako poveča tveganje za razvoj hude oblike bolezni pri okužbi z RSV.
Virus se prenaša zelo enostavno. Širi se s kapljicami pri kašljanju in kihanju, z neposrednim stikom z okuženo osebo ter prek onesnaženih površin, kot so kljuke, igrače ali mize. Na rokah in trdih površinah lahko preživi več ur, zato se v okoljih, kjer je veliko ljudi, zelo hitro razširi. Oseba je lahko izpostavljena virusu in ga nevede prenese na druge. Virus je nalezljiv že pred pojavom simptomov, kar otežuje njegovo obvladovanje.
Pri večini dojenčkov RSV povzroči blag prehlad, ki se lahko kaže z zvišano telesno temperaturo, vodenim izcedkom iz nosu in drugimi znaki prehlada. Znaki se lahko poslabšajo, ko se virus razširi v pljuča, in se kažejo kot suh, dražeč kašelj, težko dihanje, sopenje ali piskajoče dihanje, hitro dihanje, pomodrevanje in daljši dihalni premori. Pri dojenčkih je pomembno sprotno čiščenje nosu, saj zamašen nos močno otežuje dihanje in hranjenje.
Zdravniško pomoč je treba poiskati, če bolnik težko diha, hitro izgublja energijo, ne zaužije dovolj tekočine ali če se stanje kljub domači oskrbi slabša. Za RSV ni specifičnega protivirusnega zdravila. Zdravljenje je usmerjeno v lajšanje simptomov in podporo telesu, da samo premaga okužbo. V hujših primerih je lahko potrebna hospitalizacija, kjer se otrokom zagotovi dodatna oskrba, kot je kisikova terapija. Antibiotiki niso učinkoviti, razen če je prisotna bakterijska okužba.
Preprečevanje okužb z RSV vključuje higienske ukrepe, kot so redno umivanje rok, izogibanje stiku z okuženimi osebami in čiščenje kontaminiranih površin. Če ste prehlajeni ali imate vročino, morate vedeti, da lahko s poljubljanjem dojenčka okužite z RSV. Zato je priporočljivo, da se dojenčka izogibajo ljudje z znaki prehlada ali vročine. Otroka ne smete jemati s seboj tja, kjer je veliko ljudi (v vrtce, nakupovalna središča, na velika družinska srečanja). Če imate doma novorojenčka, je priporočljivo, da starejši sorojenec ne obiskuje vrtca, saj lahko prinese RSV domov. V bližini otroka ne kadite in prepovejte kajenje v hiši.
RSV: Preprečevanje bolezni
Za preprečevanje okužb z RSV je na voljo tudi cepljenje. Cepljenje nosečnic od 24. do vključno 36. tedna nosečnosti je najboljši način za preprečevanje okužb z RSV pri dojenčkih. S cepljenjem nosečnic proti RSV se protitelesa proti RSV, ki jih ustvari materino telo, prenesejo na dojenčka preko posteljice. To dojenčka varuje pred samo okužbo in ga ščiti pred hudim potekom RSV v prvih šestih mesecih življenja, ko je najbolj ranljiv, saj njegov imunski sistem še ni popolnoma razvit. Cepljenje proti RSV je priporočljivo tudi za osebe, stare 60 let in več, saj učinkovito preprečuje okužbo spodnjih dihal - bronhitis in pljučnico - in zmanjša možnost, da bo oseba potrebovala bolnišnično zdravljenje. Za nosečnice je cepljenje proti RSV brezplačno, za starejše od 60 let pa je samoplačniško. Pri obeh skupinah se cepljenje opravi z enim odmerkom cepiva proti RSV.
Gripa (Influenca): Spremenljiva Bolezen Z Globalnim Vplivom
Gripa (tudi influénca) je nalezljiva virusna bolezen dihal, ki jo povzročajo RNA-virusi iz družine Orthomyxoviridae. V sezonskih epidemijah se hitro razširi po svetu, s čimer povzroča veliko gospodarsko škodo v obliki odsotnosti z dela in stroškov zdravljenja. Velike genetske spremembe virusa so v 20. stoletju povzročile tri pandemije gripe, v katerih je umrlo na milijone ljudi. Ime »influenca« izhaja iz starega verovanja, da bolezen povzročajo neugodni astrološki vplivi. Gripa je zelo spremenljiva bolezen - podobni virusi obstajajo pri prašičih in domači perjadi. V območjih z veliko gostoto ljudi in živali, denimo v nekaterih delih Azije, sočasne okužbe med vrstami omogočajo, da se izmenja genetski material različnih oblik virusov gripe.
Gripa se navadno razširi pozimi, verjetno zaradi tega, ker tedaj ljudje preživljamo več časa skupaj v zaprtih prostorih in ker mraz oslabi imunski sistem. Ker imata severna in južna polobla zimo ravno v nasprotnem času leta, imamo vsakoletno pravzaprav dve obdobji gripe. Zato Svetovna zdravstvena organizacija pripravlja po dve obliki cepiva proti gripi, eno za severno, drugo pa za južno poloblo. Cepivo se vsakoletno spreminja, glede na pričakovane oblike gripe v tistem letu.
Struktura Viriona In Vrste Virusov Influence
Struktura viriona gripe je ključna za razumevanje njegovega delovanja. Proteina hemaglutinin (HA) in nevraminidaza (NA) sta vidna na površini delca. Znani so trije rodovi virusa gripe, ki se ločijo po antigenskih razlikah beljakovin v celičnem jedru in celičnem matriksu.
- Virusi gripe tipa A: So najverjetnejši povzročitelji epidemij in pandemij, saj lahko pri njih pride do nenadne večje spremembe genoma, tako imenovanega antigenskega premika, kadar je celica istočasno okužena z dvema različnima sevoma virusa in se genoma prerazporedita. Na takšne večje spremembe imunski sistem ni pripravljen. Viruse gripe tipa A je moč nadalje razvrstiti glede na dve vrsti beljakovin kapside: hemaglutunina (oznaka HA ali H) in nevraminidaze (oznaka NA ali N), ki sta bistveni za življenjski cikel virusa. Na osnovi tega je pri tipu A znanih šestnajst podtipov H in devet podtipov N.
- Virusi gripe tipa B: Prizadenejo le ljudi in niso tako virulentni. Pri tipu B so odkrili le en podtip H in en podtip N.
- Virusi gripe tipa C: Za razliko od virusov influence A in B imajo 8-segmentni enovijačni RNK genom sestavljen le iz 7 linearnih enovijačnih segmentov RNK. Z virusi influence C se lahko okužijo ljudje in prašiči, vendar kot povzročitelji bolezni ne igrajo bistvene vloge, saj lahko izzovejo le obolenja blagih oblik.
Specifični sev virusa gripe je po standardni nomenklaturi označen s tipom virusa (A, B ali C), geografsko lokacijo, kjer je bil prvič izoliran, letom izolacije, zaporedno številko izolacije ter podtipoma HA in NA. Izraz »supergripa« navadno označuje sev virusa, ki se širi nenavadno hitro, je neobičajno virulenten, ali pa se ne odziva na zdravljenje - takšni sevi navadno povzročijo epidemije in pandemije.
Mehanizem Okužbe In Širjenja
Okužba se zgodi, ko virus okuži zgornje ali spodnje dihalne poti. Virusna molekula hemaglutinina omogoči pritrjevanje virusa in kasnejšo membransko zlitje z respiratornimi epitelijskimi celicami. Nevraminidaza (NA) olajša vstopanje do epitelijskih celic skozi s sialooligosaharidi bogato respiratorno mukozno plast. NA je kasneje pomembna za sproščanje novih virusov iz celic. Zaradi okužbe in podvajanja v dihalnem epiteliju se virus izloča v dihalni sekret. Virusne okužbe ostajajo omejene na dihalni sistem; viremija je izredno redka, razen pri A(H1N1). Sistemski simptomi so manifestacija vnetnih mediatorjev.
Kmalu po vdoru si virus utre pot iz ust ali nosu skozi sluznico do telesnih celic. Virus v celico vbrizga svoj genetski material in ustvari milijone svojih kopij. Ta proces traja kakšnih 12 ur, pretečeta pa vsaj še dva ali trije takšni ciklusi, preden začutite prve posledice. Kopije virusa prodrejo iz celic gostiteljic in okužijo še neokužene celice. V tem obdobju, ki traja od tri do pet dni, se začnemo slabo počutiti. Virusi na različne načine vplivajo na gostiteljske celice, porabljajo njihove snovi in energijo. Celice lahko med sproščanjem virusov tudi propadejo. Vse to se kaže v bolezenskih znakih, ki spremljajo virusne bolezni (viroze).
Nedavne raziskave nakazujejo, da se virus gripe po zraku lahko širi tudi z delci prahu, vlaken in drugimi mikroskopsko majhnimi delci, ne le s kapljicami, ki nastajajo pri kihanju in kašljanju. V enem izmed eksperimentov so znanstveniki na papirnate robčke nanesli raztopino z virusom. Po sušenju so robčke mečkali in zlagali ob aerodinamičnem razpršilniku delcev, pri čemer se je v zrak razpršilo veliko drobnih delcev, ki so bili dovolj majhni, da jih ljudje vdihnemo. Kljub temu, da se je raztopina posušila, je bilo mogoče v razpršenih delcih še vedno zaznati aktiven virus gripe, ki je bil dovolj aktiven za okužbo celičnih kultur v laboratoriju. To odkritje bi lahko vplivalo na priporočila glede zaščite pred gripo.
Klinična Slika In Zapleti
Znaki gripe se lahko pojavijo nenadoma, dan ali dva po okužbi. Ti bolezenski znaki so hujši in trajajo dalj kot tisti pri prehladu. V zgodnjih obdobjih bolezni je težko razločiti gripo od navadnega prehlada, lahko pa jo prepoznamo po tem, da se nenadoma javi z visoko vročino in ekstremno utrujenostjo. Simptomi gripe so zmes znakov navadnega prehlada in pljučnice, bolečega telesa, glavobola in utrujenosti. Okrevanje traja od enega do dveh tednov, lahko pa se pojavijo zapleti, denimo pljučnica, bronhitis, vnetja sinusov ali ušes. Kronične bolezenske težave lahko gripa še dodatno oteži. Astmatiki lahko začnejo dobivati napade, prav tako tudi srčni bolniki. Pri starih, bolnih ali zelo šibkih bolnikih lahko bolezen vodi celo v smrt.
Občasno lahko gripa povzroči kako drugo hudo bolezen, kot sta primarna virusna pljučnica ali sekundarna bakterijska pljučnica. Očiten znak so v tem primeru težave pri dihanju.
Diagnostika In Zdravljenje
Ker so protivirusna zdravila pri zdravljenju gripe učinkovita, če se jih začne jemati zgodaj, je pomembno, da se primere lahko zgodaj prepozna. Kombinacija naštetih simptomov lahko izboljša točnost diagnoze. Laboratorijski testi za gripo se dalje izboljšujejo. Centri za nadzor in preprečevanje bolezni ZDA (CDC) vzdržujejo ažuren seznam laboratorijskih testov, ki so na voljo. Hitri diagnostični testi imajo senzitivnost 70-75 % in specifičnost 90-95 % v primerjavi z virusno kulturo.
Bolezen navadno zdravimo simptomatsko. Telesno temperaturo na primer nižamo z antipiretiki, bolečine lajšamo z analgetiki. Pri večini bolnikov je zdravljenje simptomatsko, vključno s počitkom, hidracijo ter po potrebi uporabo zdravil proti vročini (antipiretikov), pri čemer se pri otrocih izogiba uporabi aspirina.
Protivirusna zdravila so učinkovita, če se jih začne jemati zgodaj. Uporabljajo se amantadin, rimantadin ter zaviralci nevraminidaze (zanamivir in oseltamivir). Nove možnosti pri zdravljenju in preventivi gripe je ponudilo odkritje, da je aktivno mesto encima virusne nevraminidaze (sialidaze) ohranjeno pri različnih podtipih virusov influence. Ta encim je nujen za virusno replikacijo in infektivnost, njegovo aktivno mesto pa ostaja ohranjeno tudi med genskimi spremembami. V novejšem času so razvili učinkovite in selektivne zaviralce virusne nevraminidaze, kot sta zanamivir in oseltamivir. Zanamivir ima neustrezno biološko uporabnost po peroralni aplikaciji, zato se uporablja lokalno v obliki inhalacij, oseltamivir pa se uporablja peroralno.
Protivirusna zdravila so indicirana pri bolnikih, ki so bili cepljeni šele v času zadnjih dveh tednov, pri tistih, kjer se cepivo ne sme uporabiti, in pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom, pri katerih cepivo morda ne bi bilo učinkovito. Če se uporabi tudi cepivo, se lahko protivirusna zdravila prekinejo dva tedna po cepljenju, sicer pa se dajejo do konca epidemije. Ne vplivajo na učinkovitost cepiva.
Preprečevanje Z Evolucijskega In Epidemiološkega Pogleda
Primarna metoda pri zaščiti in nadzoru nad gripo je cepljenje. Cepivo vsebuje antigene takega seva/podtipa virusa gripe, ki bo pozneje okužil cepljeno osebo. Zaradi hitrega mutiranja virusov influence je določeno cepivo praviloma učinkovito le nekaj let. Svetovna zdravstvena organizacija vsako leto napove, za katere seve virusa gripe je najverjetneje, da bodo v naslednjem letu krožili med prebivalstvom in s tem omogoči farmacevtskim podjetjem razvoj cepiv, učinkovitim proti tem sevom. Cepivo je vsako sezono reformulirano in zajema določene seve virusa gripe, vendar ne pokriva vseh sevov, ki so v določeni sezoni aktivni. Za razvoj in proizvodnjo milijonov odmerkov cepiva je potrebnih namreč okoli šest mesecev in v tem času se lahko med prebivalstvom nepredvideno razširijo novi sevi virusa. Možno je tudi, da bolnik kljub cepljenju zboli za sevom, ki ga sicer cepivo vsebuje, saj cepivo začne učinkovito delovati šele okoli dva tedna po cepljenju.
Epidemije gripe A se pojavljajo vsaki dve do tri leta, epidemije gripe B pa na štiri do šest let. Pandemije povzročajo samo virusi iz skupine influence A. Epidemija se začne nenadoma na določenem zemljepisnem področju. Vrh doseže v drugem do tretjem tednu in traja od pet do šest tednov. Na začetku se poveča število okužb dihal pri otrocih, za tem se poveča število obolelih odraslih s klinično sliko, značilno za gripo. Kmalu se poveča število bolnikov, napotenih v bolnišnice zaradi pljučnice, poslabšanja kronične obstruktivne bolezni ali zaradi poslabšanja srčnega popuščanja. Poveča se število umrlih zaradi pljučnic.
Med epidemijo navadno zboli od 10 do 20 odstotkov ljudi, v določenih starostnih skupinah tudi od 40 do 50 odstotkov. V času epidemije najdemo v populaciji več virusov gripe, najpogosteje najdemo dva različna virusa podtipa A, virus influence A in B ali virus influence A in respiratorni sincicijski virus. O pandemiji govorimo, kadar se med prebivalstvom pojavi nov tip virusa influence A. Ljudje so za okužbo sprejemljivi, ker nimajo protiteles. Virus se hitro razširi po vsem svetu, po preboleli gripi pa postanejo ljudje imuni, zato se mora virus spremeniti. Nastanka pandemije ni mogoče napovedati.
V hladnejših dneh med nami zopet kroži kopica respiratornih virusov, ki povzročajo zoprne prehlade. Imunski sistem odraslih je nanje že navajen, malčki pa prihajajo prvič v stik s temi virusi, zato tudi hitreje in težje zbolevajo. Proti večini respiratornih virusov ljudje po stiku z njimi ne razvijemo trajne imunosti, kar pomeni, da bomo ob naslednjih okužbah ponovno zboleli, vendar običajno z blažjimi bolezenskimi znaki. Majhni otroci pa se z virusi, ki povzročajo okužbe dihal, srečujejo prvič. Zaradi tega se pri njih razvije težja okužba, ki poleg zgornjih prizadene tudi spodnja dihala. Lahko pride do bronhiolitisa in težjih zapletov. Prav zaradi omenjenih vzrokov, predvsem v prvih mesecih oziroma letu življenja, otroci bistveno pogosteje prebolevajo okužbe dihal kakor kasneje. Težkemu poteku bolezni so najbolj izpostavljeni otroci v prvih mesecih življenja ter v prvem in drugem letu, ko začnejo obiskovati vrtec.
Preventivno obnašanje je ključno. Starši se v družbi majhnih otrok izogibajo tistih mest, kjer je možnost okužb velika in kjer se zadržuje večje število ljudi v zaprtem prostoru. Otrokom po dopolnjenem 6. mesecu starosti svetujejo, da obiskujejo vrtec šele po 2. ali 3. letu starosti. Starši z novorojenčkom naj njegovega starejšega sorojenca med novembrom in marcem varujejo doma. Ne priporočajo, da je otrok »prekužen« s tem, da čim večkrat zboli.
Če je otrok le prehlajen, naj starši posvetijo veliko pozornosti higieni kašlja. Vsi v družini naj pravilno zaščitijo svoj kašelj in si dosledno umivajo roke, preko katerih se virusi pogosto prenašajo. Razkuževanja z razkužili na domu ne svetujejo. Hkrati naj poskrbijo, da ima otrok čist in dobro prehoden nos, saj dojenček zaradi zamašenega nosu ne more jesti oz. se dojiti.
Večina virusov, ki povzročajo okužbe dihal, je tipičnih le za človeka, kar pomeni, da je le človek rezervoar teh virusov. So sicer stalno prisotni med ljudmi, a njihova pogostnost se preko poletja zmanjša, čeprav nihče ne ve natančno, zakaj je temu tako. Pozimi pa se ti virusi v skupini, ki je zanje najbolj dovzetna - med majhnimi otroki - najbolj razmnožijo, saj so malčki pogosto v skupinah, prvič se srečajo s temi virusi itd. Iz te skupine se bolezen širi naprej med odrasle in nato na starejše.
Zgodovinski Osvrt Na Pandemije
V 20. stoletju se je pojavilo več resnejših izbruhov bolezni. Med njimi je bila najbolj smrtonosna španska gripa, ki je trajala od leta 1918 do 1919. Pobila naj bi več ljudi kot prva svetovna vojna. Velike genetske spremembe virusa influence A so v 20. stoletju povzročile tri pandemije gripe, v katerih je umrlo na milijone ljudi.
RSV je pogost in pogosto podcenjen virus, ki za večino pomeni le nekaj dni prehlada, za najmlajše in najbolj ranljive pa lahko resno grožnjo. Zavedanje o načinih prenosa, dejavnikih tveganja in preventivnih ukrepih je ključno za zmanjšanje bremena teh pogostih respiratornih okužb.