Nosečnost je obdobje, ki prinaša številne spremembe v življenju bodoče mamice. Včasih pa se zgodi, da nosečnost spremljajo zdravstvene težave ali zapleti, ki narekujejo začasno zadržanost od dela in s tem koriščenje bolniške. Vprašanje o višini nadomestila med bolniško je zato pogosto in upravičeno. Ta članek bo podrobno pojasnil, kako se določa višina bolniške med nosečnostjo, kateri dejavniki vplivajo nanjo ter kako se postopki izvajajo v skladu z veljavno zakonodajo.
Osnova za izračun bolniške: Plača in obdobje
Osnova za izračun nadomestila plače oziroma višino bolniške določa več dejavnikov, med katerimi so ključni razlog in trajanje začasne zadržanosti od dela, način valorizacije ter seveda sama višina vaših prejemkov. Ko govorimo o nosečnicah, je pomembno vedeti, da se za izračun osnove upoštevajo plače, ki ste jih prejeli do datuma oddaje vloge za porodniški dopust. Vlogo za porodniški dopust lahko oddate največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda (PDP). Če na primer vaš PDP je 27. december 2019, lahko vlogo oddate že 26. oktobra istega leta. V takšnem primeru se za izračun osnove upoštevajo vsa nakazila plač, ki ste jih prejeli med oktobrom 2018 in oktobrom 2019.
Za prvih 30 delovnih dni bolniške se osnova plače običajno obračuna kot povprečje vaših plač v zadnjih treh mesecih pred nastopom bolniške. Pomembno je poudariti, da se pri tem obračunu iz osnove izločita zneska za prehrano in prevoz, če sta bila sicer del vaših prejemkov.
Ko obdobje bolniške preseže prvih 30 delovnih dni, se breme izplačila nadomestila prenese z delodajalca na Zavod Republike Slovenije za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). V tem primeru se za osnovo za izračun nadomestila šteje povprečje vaših plač v zadnjih 12 mesecih pred nastopom bolniške. Tudi pri tem obračunu se upošteva valorizacija, ki jo določi ZZZS, kar pomeni, da se povprečje plač iz preteklega leta uskladi z rastjo cen življenjskih potrebščin.
Višina nadomestila: 90% od osnove, a s posebnimi omejitvami
Na splošno velja, da je višina nadomestila plače med bolniško 90 % od izračunane osnove. Vendar pa ta odstotek ni vedno enak za celotno obdobje bolniške in je odvisen od zakonskih določb ter morebitnih sprememb zakonodaje.
Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom (ZUTPG) ter Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) sta prinesla določene spremembe v odmernih odstotkih. Po ZUJF se je odmerni odstotek za prvih 90 koledarskih dni izplačila nadomestila plače, ki se izplačuje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, v primerjavi z odmernim odstotkom po preteku 90 dni, znižal za 10 odstotnih točk. To pomeni, da je za prvih 90 dni bolniške nadomestilo 90 % od osnove, po preteku tega obdobja pa se nadomestilo dvigne na 100 % od osnove (brez dodatkov za prehrano in prevoz).
Vendar pa obstajajo izjeme, pri katerih se odmerni odstotek ne zniža. Te vključujejo zadržanost od dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, nege družinskega člana, usposabljanja za rehabilitacijo otroka, transplantacije ter v primerih poškodb, nastalih pri aktivnostih iz 18. člena ZZVZZ. V teh primerih nadomestilo ostane 100 % od osnove, ne glede na trajanje bolniške. Posebej je treba omeniti tudi darovanje krvi, kjer je nadomestilo prav tako 100 %.
Pomembno je tudi omeniti, da obstajajo zgornje in spodnje meje za izplačilo nadomestila. Zgornji limit določa, da nadomestilo ne more biti višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal, ali od osnove, po kateri je bil zavarovan. Ta zgornji limit se preračuna tudi na urno osnovo in ne sme biti nižji od urne minimalne plače. Najvišje nadomestilo pa ne more biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji. Spodnji limit pa zagotavlja, da nadomestilo ne bo nižje od zajamčene plače (za april 2022 in pretekle mesece) oziroma od 60 % minimalne plače (za maj 2022 in naprej). Če je osnova za prispevke nižja od 60 % minimalne plače, je najnižje nadomestilo enako tej osnovi.
Problematika bolniške odsotnosti - Kako naprej?
Trajanje bolniške in prehod na breme ZZZS
Kot je bilo že omenjeno, se obdobje bolniške, ki ga krije delodajalec, razlikuje od obdobja, ki ga krije ZZZS. Prvih 30 delovnih dni bolniške bremeni delodajalca. Po preteku tega obdobja pa breme preide na ZZZS.
Vendar pa se ta pravila lahko nekoliko razlikujejo glede na razlog bolniške. Če je nekdo na bolniški zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, se dnevi seštevajo. Ko v koledarskem letu doseže 121. dan bolniške, se od tega dne dalje bolniška avtomatsko obračuna v breme ZZZS. Če pa je nekdo nepretrgoma na bolniški (na primer zaradi nosečnosti ali težje bolezni), se že 31. delovni dan bolniška prenese v breme ZZZS.
Novosti, ki so začele veljati s 1. januarjem 2003, so prinesle nekatere spremembe. Po 121. delovnem dnevu odsotnosti zaradi bolniške pade breme na ZZZS. To pomeni, da delodajalci lahko postanejo bolj pozorni na upravičenost bolniških odsotnosti in preverjajo sklepe zdravnikov, kar lahko v skrajnih primerih vodi celo do prekinitve delovnega razmerja v času bolniške.
Nosečnost in bolniška: Statistika in realnost
Podatki iz leta 2010 kažejo, da se delež nosečnic, ki so bile na bolniški, med seboj precej razlikuje glede na trajanje odsotnosti. Skoraj polovica vseh nosečnic (40,6 %) je bila na bolniški več kot 90 dni. 16,2 % nosečnic je bilo na bolniški med 31 in 90 dnevi, 11,6 % pa med 8 in 30 dnevi. Manjši delež nosečnic (5,4 %) je bil na bolniški do 7 dni, medtem ko jih je kar 24,1 % med nosečnostjo sploh ni bilo na bolniški.
Pomembno je poudariti, da slabost in drugi pričakovani nosečniški simptomi sami po sebi niso zadosten razlog za bolniško. Odsotnost z dela mora biti utemeljena z zdravniško oceno, ki potrjuje zdravstveno stanje, ki onemogoča opravljanje dela. Med bolniškim staležem morate biti doma, razen če vam osebni zdravnik odobri sprehode znotraj kraja ali zunaj njega.
Postopki uveljavljanja nadomestila
Obstaja več načinov, kako se lahko uveljavlja pravica do nadomestila plače med zadržanostjo od dela. Delodajalci izplačujejo nadomestila svojim zaposlenim v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, nato pa od ZZZS zahtevajo povračilo teh izplačanih zneskov preko zahtevka za refundacijo, ki se običajno odda v elektronski obliki.
Samostojni zavezanci, kot so samozaposleni, podjetniki ali družbeniki, pravico do nadomestila uveljavljajo s posebno pisno vlogo, ki jo posredujejo na ZZZS. V določenih primerih, ko delodajalec ne izplača nadomestila, lahko ZZZS izplača zapadlo neizplačano nadomestilo neposredno delavcu.
Če delodajalec ali pooblaščeni računovodski servis nima podatkov o osnovi za nadomestilo plače, lahko od 1. julija 2023 na podlagi elektronskega potrdila o upravičeni zadržanosti od dela od FURS (Finančne uprave Republike Slovenije) pridobi podatke za izračun osnove preko posebnega postopka na portalu SPOT.
Valorizacija in usklajevanje osnov
Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom predvideva uskladitev osnove za odmero nadomestila. Ta uskladitev se izvede enkrat letno, in sicer 1. marca, in temelji na rasti cen življenjskih potrebščin v preteklem letu, kot jo ugotovi Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Količniki za uskladitev so na voljo za različna obdobja, od leta 2003 dalje.
Sklepna misel
Višina bolniške med nosečnostjo je kompleksno vprašanje, na katero vpliva več dejavnikov, od višine vaše plače, dolžine trajanja bolniške, do veljavne zakonodaje in morebitnih sprememb v njej. Pomembno je, da ste dobro informirane o svojih pravicah in postopkih, da bi lahko ustrezno načrtovale in se izognile morebitnim neprijetnostim. V primeru dvomov se vedno posvetujte s svojim delodajalcem, kadrovsko službo ali neposredno z ZZZS.
tags: #visina #bolniske #zaradi #nosecnosti