Odločitev za otroka je eden najlepših trenutkov v življenju, vendar prinaša tudi številne spremembe in odgovornosti, zlasti glede zagotavljanja varnih socialno-materialnih okoliščin. Stiska brezposelnosti, negotovost samostojnih podjetnic, zaposlitev za določen čas ali neplačevanje prispevkov za starševsko varstvo s strani delodajalca lahko močno obremenijo nosečnice, ki se znajdejo v teh razmerah. Na srečo slovenske institucije ponujajo vrsto socialnih pravic in finančnih podpor, ki lahko vsaj delno olajšajo tovrstne stiske. Pomembno je, da ste dobro informirani o socialnih pravicah, ki vam pripadajo, in da za njihovo aktivacijo pravočasno oddate vloge na pristojnih Centrih za socialno delo (CSD).
Usklajevanje socialnih pravic z rastjo cen življenjskih potrebščin
V obdobju od januarja do decembra preteklega leta (2021) je indeks rasti cen življenjskih potrebščin pokazal zvišanje, kar je vodilo do uskladitve mej dohodkov za letne pravice iz javnih sredstev. S 1. marcem 2022 so se tako zvišali zneski otroškega dodatka, državne štipendije in denarne socialne pomoči ter prag za upravičenost do denarne socialne pomoči.
- Otroški dodatek: Nova meja za pridobitev otroških dodatkov je od 1. marca dalje znašala 1104,33 evra povprečnega mesečnega dohodka na osebo, najvišji otroški dodatek pa je dosegel 147,35 evra na mesec.
- Državna štipendija: Za pridobitev državne štipendije je bil pogoj, da povprečni mesečni dohodek v družini ne presega 713,91 evra na družinskega člana. Najvišji osnovni znesek državne štipendije je znašal 204,09 evra.
- Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek: Zaradi uskladitve osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 421,89 evra, so se s 1. aprilom 2022 ustrezno zvišali tudi dodeljena denarna socialna pomoč in varstveni dodatek. Zvišani so bili tudi zneski pogrebnine, posmrtnine in izredne denarne socialne pomoči. Nov znesek osnovnega zneska minimalnega dohodka se je uporabljal od 1. aprila 2022 dalje, kar pomeni, da je veljal za vloge, vložene v marcu 2022, oziroma za odločanje po uradni dolžnosti za pravice, ki potečejo v marcu 2022.
Nove meje dohodkov za letne pravice so bile objavljene v Odredbi o uskladitvi mej dohodkov za letne pravice za leto 2022 (Uradni list RS, št. 6/22). Novi zneski in odstotki uskladitev transferjev posameznikom in gospodinjstvom pa so bili navedeni v Sklepu o usklajenih višinah transferjev.
Pravice ob rojstvu otroka: Podrobnejši pregled
Državne institucije omogočajo vrsto pravic, ki olajšajo obdobje nosečnosti, poroda in skrbi za novorojenčka. Pomembno je, da si pravočasno zagotovite informacije in oddate potrebne vloge.
1. Pomoč ob rojstvu otroka
Vsak novorojenček, čigar mati ali oče imata stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Sloveniji, je upravičen do pomoči ob rojstvu otroka. Ta enkratna denarna pomoč v višini 441,60 EUR je namenjena nakupu opreme za novorojenčka. Pravico lahko uveljavljate že 60 dni pred predvidenim datumom poroda ali najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Vlogo lahko oddate na CSD, ki je krajevno pristojen glede na vaše stalno ali začasno prebivališče, ali na sedežu vašega delodajalca, če nimate stalnega ali začasnega prebivališča v Sloveniji, ali glede na kraj rojstva otroka. Mati ali oče lahko vlogo oddata tudi za več pričakovanih otrok. Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavlja tudi druga oseba ali posvojitelji, če je ne uveljavi eden od staršev.
2. Materinski dopust
Materinski dopust je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja. Traja 105 dni in ga mati običajno nastopi 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Če mati ne nastopi materinskega dopusta v tem predpisanem roku, neizrabljenega dela dopusta ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen v izjemnih primerih, kot je nedonošenost (nosečnost krajša od 260 dni). Če mati na dan poroda še ni nastopila materinskega dopusta, ga nastopi z dnem rojstva otroka.
Nadomestilo med materinskim dopustom:
- Zaposlitev za nedoločen ali določen čas (nad 12 mesecev): Nadomestilo se izračuna na podlagi povprečja osebnih dohodkov v zadnjih 12 mesecih in znaša 100 % osnove, usklajeno z rastjo izhodiščne plače za negospodarske dejavnosti. Pogoj je poravnani prispevki za starševsko varstvo. Kot zadnji mesec pri izračunu nadomestila se upošteva predpretekli mesec pred vložitvijo vloge.
- Zaposlitev za določen čas (manj kot 12 mesecev): Če je nosečnica vsaj en dan pred nastopom materinskega dopusta zavarovana za starševsko varstvo (v delovnem razmerju, samozaposlena, kmečka zavarovanka, prejemnica nadomestila za brezposelnost ali nadomestila ZZZS po prenehanju delovnega razmerja), se za mesece zaposlitve ali samozaposlitve upošteva osnova, od katere so bili plačani prispevki. Za manjkajoče mesece se upošteva minimalna plača.
- Prejemnice nadomestila za brezposelnost: V tem primeru ima nosečnica enake pravice kot zaposlene. Za mesece prejemanja nadomestila s strani Zavoda za zaposlovanje se upošteva to nadomestilo kot osnova, za preostali čas pa minimalna osnova.
- Brezposelne osebe z vsaj 12 meseci zavarovanja za starševsko varstvo v zadnjih treh letih: Tem nosečnicam se za osnovo materinskega in starševskega nadomestila upošteva minimalna osnova, ki se zviša za 20 EUR bruto za vsak mesec plačanega zavarovanja.
- Brezposelne osebe brez vsaj 12 mesecev zavarovanja v zadnjih treh letih: Te nosečnice so upravičene do starševskega dodatka, ki trenutno znaša 507,43 EUR mesečno. Pogoj je urejeno stalno ali začasno bivališče v Sloveniji ter dejansko bivanje v Sloveniji.
Očetovski dopust v primeru odsotnosti matere: Oče ima pravico do materinskega dopusta, če mati umre, zapusti otroka ali na podlagi mnenja zdravnika specialista trajno ali začasno ni sposobna za nego in varstvo otroka. Oče dopust izrabi v obsegu, kot bi ga imela mati, zmanjšanem za čas, ki ga je mati že izrabila, najmanj pa 28 dni. Oče lahko nastopi materinski dopust šele ob rojstvu otroka. V soglasju z materjo lahko očetovski dopust izrabi tudi oče, če je mama mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke, dijakinje ali študentke.
Materinski dopust za druge osebe: V soglasju z materjo in očetom lahko materinski dopust izrabi tudi druga oseba ali eden od starih staršev, zlasti v primerih, ko otroka rodi mati, mlajša od 18 let.
3. Očetovski dopust
Očetovski dopust je namenjen očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka skupaj z materjo sodelovali pri negi in varstvu otroka. Traja 30 koledarskih dni. Oče mora izkoristiti prvi del v trajanju najmanj 15 koledarskih dni v strnjenem nizu, v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, od rojstva otroka do najpozneje enega meseca po poteku starševskega dopusta. Če izrabi manj kot 15 dni, mu preostanek propade. Oče lahko izrabi celotnih 30 dni v enem delu, na primer ob rojstvu otroka. Pravica do očetovskega dopusta je neprenosljiva. V primeru rojstva dvojčkov ali več hkrati rojenih otrok, ali nedonošenčka, ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni.
4. Starševski dopust
Starševski dopust nastopi takoj po izteku materinskega dopusta. Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni. Oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, medtem ko je 60 dni neprenosljivih (uporabi jih lahko samo oče do najkasneje 8. leta starosti otroka). Tudi mati lahko prenese na očeta 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izkoristi samo ona.
Starševski dopust se lahko izrablja v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Starša lahko izrabljata dopust istočasno ali pa ga eden od staršev izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta.
Prenos starševskega dopusta: Največ 60 koledarskih dni starševskega dopusta lahko prenese mati ali oče. Ta preneseni dopust se lahko izrabi največ dvakrat na leto, v obsegu najmanj 15 koledarskih dni skupaj, in sicer najkasneje do 8. leta otrokove starosti. To se pogosto zgodi, ko se mati vrne v službo predčasno, ostanka starševskega dopusta pa oče ne izrabi.
Podaljšanje starševskega dopusta: Starševski dopust se podaljša za dodatnih 90 dni v primeru rojstva otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, če pristojna zdravniška komisija poda pozitivno mnenje. Za to obliko podaljšanja je mogoče uveljavljati pravico najkasneje do 18. leta otroka.
Starševsko nadomestilo: Višina materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila, ki se izplačuje v času dopustov, znaša 100 % osnove. Osnova se izračuna na podlagi povprečne osnove, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno, medtem ko je najvišje očetovsko in starševsko nadomestilo omejeno na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Sloveniji.
5. Starševski dodatek
Starševski dodatek je enkratna denarna pomoč, ki jo ob rojstvu otroka prejmejo starši, če niso upravičeni do starševskega nadomestila. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka, če jo uveljavite 30 dni pred predvidenim datumom poroda ali najkasneje 30 dni po rojstvu otroka. Če vlogo vložite po tem roku, je pravica priznana od dneva vložitve vloge. Trenutna višina starševskega dodatka znaša 507,43 EUR mesečno. Pogoj je urejeno stalno ali začasno bivališče v Republiki Sloveniji ter dejansko bivanje v Sloveniji.
6. Otroški dodatek
Otroški dodatek je mesečna denarna pomoč za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, ki jo država izplačuje do 18. leta starosti otroka, oziroma do konca izobraževanja, vendar največ do 26. leta starosti. Pravica do otroškega dodatka se uveljavlja v 30 dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če jo uveljavljate po tem roku, se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Pravica se prizna za dobo največ enega leta. Višina otroškega dodatka je odvisna od dohodkovnega razreda družine.
7. Dodatek za veliko družino
Dodatek za veliko družino je letni prejemek, namenjen družinam s tremi ali več otroki do starosti 18 let, oziroma do 26. leta starosti, če imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta. Pogoj je, da eden od staršev ima skupaj z otroki stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji. Za tri otroke znaša dodatek 510,35 EUR, za štiri ali več pa 620,16 EUR. Vlogo vložijo samo družine, ki niso upravičene do otroškega dodatka.
8. Dodatek za nego otroka
Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev ali druga oseba za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Namenjen je kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi nege in varstva takega otroka. Mesečna višina dodatka je 102,40 EUR.
9. Delno plačilo za izgubljen dohodek
Ta prejemek prejme eden od staršev, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka, ali v primeru dveh otrok z zmerno ali težjo motnjo v duševnem ali gibalnem razvoju. Mesečna višina znaša 734,15 EUR bruto.
10. Pravica do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva
Eden od staršev ali druga oseba (rejnik, skrbnik), ki neguje in varuje otroka, ima pravico delati krajši delovni čas. Če neguje enega otroka, ima pravico do tretjega leta starosti otroka. Če neguje najmanj dva otroka, ima pravico do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (najmanj 20 ur tedensko). Oba starša lahko hkrati izrabljata pravico do krajšega delovnega časa, pri čemer skupna izraba ne sme presegati 20 ur tedensko.
11. Plačilo prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok
Eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi varstva in nege štirih ali več otrok (mlajših od 18 let), s katerimi ima skupno stalno prebivališče, ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost do osmega leta starosti najmlajšega otroka. V času trajanja pravice se upravičencu plačujejo prispevki od višine minimalne plače.
12. Subvencija najemnine
Za subvencijo najemnine lahko zaprosite, če živite v neprofitnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju, bivalni enoti, tržnem najemnem stanovanju ali hišniškem stanovanju. Subvencija lahko pokrije do 85 % neprofitne najemnine.
13. Denarna socialna pomoč in izredna denarna socialna pomoč
Denarna socialna pomoč je namenjena zagotavljanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Če se posameznik ali družina znajde v položaju materialne ogroženosti zaradi nepredvidenih okoliščin, na katere ni imela vpliva, lahko vloži vlogo za pridobitev izredne denarne socialne pomoči. Ta se lahko dodeli kot enkraten znesek ali za obdobje od 3 do 6 mesecev.
14. Pogrebnina in posmrtnina
Pogrebnina je oblika izredne denarne socialne pomoči, ki se dodeli kot pomoč pri kritju stroškov pogreba družinskemu članu umrlega. Posmrtnina je izredna denarna socialna pomoč po smrti družinskega člana.
Državna štipendija za študente in dijake
Državne štipendije so namenjene kritju stroškov šolanja in življenjskih stroškov dijakov in študentov. Višina štipendije je odvisna od števila družinskih članov, dohodkovnega razreda družine in šolskega uspeha.
- Uveljavljanje pravice: Dijaki prvo vlogo običajno vložijo v avgustu, študenti pa v septembru. Za nadaljnje prejemanje štipendije po novem ni več potrebno oddajati vloge, razen ob prehodu na višjo stopnjo izobraževanja.
- Dodatek k državni štipendiji: Dodatek za uspeh je mogoče pridobiti ob izpolnjevanju pogojev glede povprečne ocene.
- Dodatek za bivanje: Upravičeni ste do dodatka za bivanje, če imate prijavljeno začasno bivališče v kraju šolanja in je kraj stalnega bivališča oddaljen od kraja izobraževanja več kot 25 km. Strošek najema mora znašati najmanj 65 EUR, kar dokazujete s predložitvijo najemne pogodbe.
- Ponavljanje ali mirovanje letnika: V primeru ponavljanja ali pavziranja letnika državna štipendija praviloma mirovala eno leto.
- Vračilo državne štipendije: Če ste prejeli odločbo z vračilom državne štipendije in niste zaposleni, lahko na CSD vložite prošnjo za odlog ali obročno vračilo.
Druge oblike podpore
Poleg zgoraj omenjenih pravic, nekatere občine nudijo dodatno pomoč staršem ob rojstvu otroka v obliki enkratne denarne pomoči, darilnih bonov ali paketov z otroškimi potrebščinami. Vsak otrok v Sloveniji ima pravico do brezplačnega zdravstvenega zavarovanja do 18. leta starosti.
Pomembna opozorila
- Informacije na spletnih straneh so splošne in niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali strokovnjakom.
- Vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev je potrebno oddati pravočasno.
- V primeru nejasnosti se obrnite na pristojni Center za socialno delo ali druge ustrezne institucije.
Dobro obveščena nosečnica in bodoči starši lažje sprejemajo odločitve in si zagotovijo potrebno podporo v tem pomembnem življenjskem obdobju.