Popkovni krn je otrokov zadnji spominek na njegovo bivanje v maternici. Popkovina je otročka preko posteljice povezovala z mamo, kmalu po rojstvu pa to belo, mehko strukturo prerežemo. Babica v porodni sobi popkovino odreže nekaj centimetrov od otrokovega telesa in nanj namesti posebno sponko, ki jo v naslednjih dneh snamemo in pustimo, da se popek suši, dokler sam ne odpade. Popek, pogosto spregledan del telesa, je lahko idealno mesto za razmnoževanje bakterij in glivic, kar lahko privede do neprijetnih vonjav in izcedkov. Čeprav smrdeč popek sam po sebi ne pomeni nujno resne težave, je v nekaterih primerih lahko znak za preplah in potreben zdravniški poseg. Razumevanje možnih vzrokov, simptomov in rešitev je ključnega pomena za ohranjanje zdravja tega občutljivega predela.
Anatomija in higiena popka
Popek je brazgotina, ki ostane po odpadu popkovnice po rojstvu. Njegova oblika in globina se lahko razlikujeta med posamezniki, kar vpliva na njegovo občutljivost za nabiranje nečistoč. Globoke gube popka lahko ustvarijo idealne pogoje za rast bakterij, saj je tam manj zraka in se lažje nabira vlaga, znoj, odmrle kožne celice ter vlakna z oblačil. Redna in nežna nega popka je ključnega pomena za preprečevanje težav. Dermatologi poudarjajo, da je popek pogosto pozabljen pri rutinski negi kože, kar ga uvršča med najbolj umazana mesta na telesu.
Popkovina je vrvi podobna tvorba, ki povezuje plod s posteljico in po kateri plod ves čas nosečnosti prejema vse hranilne snovi za svoj razvoj. Ko se otrok rodi, postane popkovina nepotrebna, zato jo je treba prerezati. Popkovino spnejo s plastično sponko ali prevezo in zdravnik jo prereže. Že po prvih nekaj dneh se ostanek začne sušiti, otrdi in potemni ter približno v desetih dneh skupaj s sponko tudi odpade.
Pri sodobni negi popka je predel okoli njega odprt, da se popkovina hitreje posuši in odpade. Patronažna medicinska sestra s sterilnim kompletom za enkratno uporabo očisti popek. Tekočine, ki se uporabljajo pri čiščenju popka, se razlikujejo od porodnišnice do porodnišnice (70-odstotni alkohol, fiziološka raztopina, posipi …). Negi popka moramo posvetiti posebno pozornost, saj je zelo izpostavljeno mesto za okužbo. Popkovno rano na začetku čistimo pogosteje ob vsakem previjanju, kasneje pa po potrebi, in sledimo celjenju popka.
Pogosti vzroki za neprijeten vonj in izcedek iz popka
Neprijeten vonj iz popka lahko izvira iz več dejavnikov, med katerimi so najpogostejši:
- Slabo vzdrževana higiena: Nabiranje umazanije, kot so maščoba, znoj, odmrle kožne celice in vlakna iz oblačil, ustvarja idealno okolje za razmnoževanje bakterij in glivic. Te mikroorganizmi razgrajujejo ujete nečistoče, kar povzroči neprijeten vonj.
- Okužbe: Bakterijske ali glivične okužbe lahko povzročijo vnetje popka, ki se kaže z rdečino, oteklim tkivom, bolečino na dotik in izcedkom.
- Bakterijske okužbe: Lahko vodijo v omfalitis - gnojno vnetje popka in okoliškega tkiva. Čeprav je pogostejši pri novorojenčkih, se lahko pojavi tudi pri odraslih z zanemarjeno higieno popka, še posebej, če se v njem razmnožujejo bakterije, kot sta Staphylococcus aureus ali E. coli. Omfalitis je zdravstveno stanje, za katerega je značilno vnetje popkovnega štrcelja, ki je ostanek popkovine po rojstvu. To stanje je še posebej pomembno pri novorojenčkih, saj lahko povzroči resne zaplete, če ni pravočasno diagnosticirano in zdravljeno. Omfalitis je opredeljen kot vnetje popkovnega štrca, ki se običajno pojavi pri novorojenčkih v prvih nekaj tednih življenja. Povzročajo ga lahko različni povzročitelji okužb, kar vodi do simptomov, kot so rdečina, oteklina in izcedek iz popkovnega predela. Omfalitis povzročajo predvsem bakterijske okužbe, najpogostejši patogeni pa so Staphylococcus aureus, Escherichia coli in Streptokok skupine B. Te bakterije lahko vstopijo v popkovni štrcelj zaradi slabih higienskih praks, kontaminiranih instrumentov med porodom ali izpostavljenosti nečistemu okolju.
- Glivične okužbe: Pogosto jih povzroča prekomerna rast kvasovk, zlasti Candida albicans, ki naravno živi na koži in v telesu. Toplo in vlažno okolje popka spodbuja njihovo rast. Simptomi vključujejo srbenje, pekoč občutek, rdečico, izpuščaj ali mokre lise z izcedkom. Vonj pri glivični okužbi je lahko močnejši od običajnega.
- Kožne bolezni: Določene kožne bolezni, kot sta psoriaza ali atopični dermatitis, lahko povzročijo vnetje v predelu popka in dodatno nabiranje bakterij.
- Ciste: Epidermoidne ciste so majhne, podkožne izbokline, ki se lahko pojavijo kjerkoli na telesu, tudi na trebuhu. Če se vnamejo ali počijo, lahko iz njih izstopa izcedek s neprijetnim vonjem, ki je lahko podoben siru.
- Vnetje popka (Omphalitis): Kot že omenjeno, je to lahko posledica bakterijske okužbe. Pri novorojenčkih je to še posebej pomembno, saj lahko nezdravljeno vnetje privede do resnejših zapletov, vključno z zastrupitvijo krvi. Klinični pomen omfalitisa je dvojen. Prvič, je vstopna točka za bakterije, kar pri novorojenčku predstavlja tveganje za bakteriemijo in meningitis ali pljučnico. Drugič, prav tukaj je preventiva še posebej učinkovita: ustrezna nega popkovine in, kjer je indicirano, uporaba klorheksidina znatno zmanjšata tveganje za okužbo in smrt.
Simptomi, ki zahtevajo zdravniško pozornost
Čeprav občasen rahel vonj ali vlažnost popka ni nujno zaskrbljujoč, je pomembno biti pozoren na naslednje znake, ki lahko nakazujejo potrebo po zdravniški pomoči:
- Močan, neprijeten vonj, ki ne izgine kljub rednemu umivanju.
- Rdečina, oteklina ali vročina okoli popka.
- Bolečina na dotik v predelu popka.
- Gnojen, zelen ali rumen izcedek.
- Srbenje, pekoč občutek ali izpuščaj okoli popka.
- Nastanek majhnih, vlažnih roza-rdečih zatrdlin v ali iz popka (granulom popka).
- Trajen izcedek, ki se pojavi več mesecev ali po odpadu popkovnice pri novorojenčkih.
- Občutek nabiranja tekočine v trebuhu (ascites), čeprav je povezava med ascitesom in izcedkom iz popka pri odraslih redka in običajno povezana s hudimi stanji.
Nega popka skozi življenje
Novorojenčki:
Popek novorojenčka je izjemno občutljivo mesto, ki zahteva posebno skrb za pravilno celjenje in preprečevanje okužb.
- Zdrav popek: Nega enkrat na dan ali večkrat, če je onesnažen z blatom ali urinom. Uporablja se sterilna fiziološka raztopina in netkane sterilne zložence. Čisti se s krožnimi gibi od zunaj navznoter. Po negi se popek osuši. Zdrav popek nima rdečine, gnojnega izcedka ali smrdečega vonja. Krn popkovnice običajno odpade v manj kot dveh tednih. Nekajkrat na dan ob previjanju. Čiščenje je najlažje z zloženci in fiziološko raztopino - z mokrim zložencem obrišemo okoli krna in v gubicah popka - kar pogumno, suh krn je včasih treba dobro premakniti, da iz vseh gubic lahko izbrišemo nečistoče, ki se tam naberejo. To otročka nič ne boli, običajno se vznemiri, ker je zloženec moker in mrzel. Nato obrišemo ali popivnamo še s suhim zložencem, da popek ne ostane vlažen. Sprednji del pleničke zavihamo navzdol, da ne pokriva popka. Na takšen način previjamo, dokler krn ne odpade. Krn pri čiščenju popka sicer premikamo sem ter tja, ampak ga nikoli ne vlečemo ven iz telesa. Tudi če visi le še na tanki nitki, ga pustimo, da sam odpade.
- Popek s tveganjem ali bolan popek: Nega trikrat na dan ali večkrat, če je onesnažen. Uporablja se raztopina razkužila/antiseptik (npr. 70% etanol ali Ofenosept) in sterilni zloženci. Po negi se razkužilo pusti, da se samostojno posuši.
- Pomembno: Odsvetuje se uporaba alkohola, vatiranih paličic ali krem za hitrejše celjenje. Plenička naj ne prekriva popkovnega krna, da se ta lahko suši na zraku. Dojenčka se do popolnega celjenja popka ne sme kopati v kadi.
Kako skrbeti za popkovino dojenčka
Odrasli:
Tudi pri odraslih je ustrezna higiena popka pomembna.
- Redno čiščenje: Popek nežno očistite z vodo in blagim milom. Za čiščenje globljih gub lahko uporabite vatirano palčko, namočeno v toplo milnico.
- Temeljito sušenje: Po čiščenju popek dobro izperite in ga temeljito osušite, saj vlaga spodbuja rast glivic.
- Izogibanje tesnim oblačilom: Tesna oblačila lahko povečajo potenje in trenje, kar lahko prispeva k razvoju okužb.
- Pozornost na znake okužbe: Če opazite rdečico, srbenje, neprijeten vonj ali izcedek, je priporočljivo obiskati zdravnika.
Zdravljenje in ukrepi
Zdravljenje odvisno od vzroka težave:
- Lokalno zdravljenje: V primeru blagih vnetij ali glivičnih okužb so pogosto dovolj lokalna antibiotična ali antimikotična mazila, ki jih predpiše zdravnik.
- Sistemsko zdravljenje: Če se vnetje širi ali je huje, se lahko zdravi z zdravili v tabletah ali kapsulah (sistemska peroralna zdravila).
- Dermatološko zdravljenje: Pri kožnih boleznih ali cistah je potreben pregled pri dermatologu.
- Kirurški poseg: V redkih primerih, kot je večja popkovna kila ali granulom, je lahko potreben kirurški poseg.
Če se v popku nabira tekočina, ki povzroča neprijeten vonj, in to traja dlje časa, je obisk zdravnika nujno potreben za natančno diagnozo in zdravljenje.
Nega popkovnega krna in celjenje popka
V prvih dneh čistimo popek pri vsakem previjanju, kasneje, ko krn odpade, pa po potrebi. Prav tako poskrbimo, da je popek vedno na suhem in zračnem, da se suši. Prav v ta namen plenico dojenčku vedno zavihajte tako, da bo popek ostal zunaj in nato čez oblecite majčko ali bodi.
Za čiščenje popkovnega krna uporabljamo sterilne zložence in fiziološko raztopino. Krn in gubo pod njim očistimo z enkratnimi potegi. Po potrebi uporabimo več zložencev. Poudarja se, da groba tkanina za nežno kožo ni primerna, zato svetuje, da jo pred uporabo polikate. V kolikor ste tkanino posušili v sušilnem stroju, je slednja dovolj mehka za nego popka.
Če na popek zaide nekaj urina ali blata, ga je treba temeljito in nežno očistiti. To najbolje storite s prekuhano vodo in čisto sterilno gazo, ki jo lahko kupite v lekarni. Za čiščenje popka obstajajo tudi priročne klešče, ki jih dobite v kompletu za čiščenje popka. Tega dobite v vsaki lekarni.
Popkovni krn odpade v nekaj dneh, lahko pa pride tudi do vnetja. Vnetje prepoznamo po rdečini okrog ali nad popkom, pozorni pa bodite tudi na izjemno neprijeten, smrdeč vonj. Takrat je potreben posvet s pediatrom.
Granulom popka
Ko popkovni krn odpade, lahko začne z dna popkovne rane izraščati divje tkivo, ki prepreči normalno celjenje popkovnega obroča. Prizadeto mesto rosi in lahko pride do okužbe. Granulom morata pregledati patronažna sestra ali otroški zdravnik. Zdravljenje je za otroka popolnoma neboleče in traja le minuto. Prizadeto mesto namažejo s srebrovim nitratom, ki razje izraslo tkivo.
Kopanje dojenčka
Dokler popkovni krn ne odpade, otroka ne smete kopati. Vlaga bi lahko povzročila okužbo. Do takrat otroka vsak večer pred spanjem umivajte s krpico in toplo vodo. Novorojenčka prvič okopamo šele, ko je popek povsem zaceljen, kar se navadno zgodi med 2. in 3. tednom starosti.
Omfalitis: Podrobnejši pogled
Omfalitis je bakterijsko vnetje popka in popkovničnega štrcelja, najpogostejše pri novorojenčkih. Lahko ostane lokalizirano (kataralno), napreduje v hudo gnojno okužbo s celulitisom (flegmonozna oblika) in se v redkih primerih razvije v nekrotizirajočo lezijo mehkih tkiv. Bolezen se začne z rdečico, oteklino in serozno-gnojnim izcedkom na dnu odlomljenega štrcelja, pri nekaterih otrocih pa se lahko v nekaj urah ali dneh razvije v sistemsko okužbo. Zato sta bistvenega pomena hitra ocena resnosti in zgodnji začetek ustreznega zdravljenja. Omfalitis na svetovni ravni še vedno pomembno prispeva k obolevnosti in umrljivosti novorojenčkov, zlasti pri porodih doma, kjer je splošna neonatalna umrljivost visoka, in pri tradicionalnih praksah lokalnega nanašanja snovi na štrcelj. Trenutni podatki kažejo na povprečno stopnjo umrljivosti med otroki z omfalitisom 7-15 %, umrljivost pa je bistveno višja v primerih nekrotizirajočega fasciitisa in mionekroze.
V Mednarodni klasifikaciji bolezni, deseti reviziji (MKB-10), je neonatalni omfalitis kodiran v bloku "Okužbe, specifične za perinatalno obdobje": P38 "Omfalitis novorojenčka". V MKB-11 je omfalitis novorojenčka uvrščen v razred »Okužbe ploda ali novorojenčka«, blok KA65 »Okužbe določenih mest pri novorojenčku«, koda KA65.1 »Omfalitis novorojenčka«.
Pojavnost omfalitisa se razlikuje glede na kraj poroda, prakse oskrbe in splošno stopnjo neonatalne umrljivosti. Primeri so redki v ustanovah s čisto oskrbo; tveganje je bistveno večje pri domačih porodih brez ustrezne higiene. Glede na sodobne preglede in klinične podatke je umrljivost pri otrocih z omfalitisom ocenjena na približno 7-15 %, vendar se z napredovanjem v nekrotizirajoči fasciitis/mionekrozo umrljivost eksponentno povečuje. To poudarja pomen zgodnje stratifikacije resnosti in agresivnega zdravljenja. Naraščajoča odpornost stafilokokov (vključno s sevi, odpornimi na meticilin) in razširjenost gramnegativnih patogenov v nekaterih regijah vplivata na empirično izbiro začetnih antibiotikov. V okoljih z omejenimi viri ostaja omfalitis pomemben dejavnik neonatalne septične umrljivosti. Patogene bakterije najpogosteje predstavlja mešana flora kože in okolja: Staphylococcus aureus (vključno z MRSA), β-hemolitični streptokoki, enterobakterije (npr. Klebsiella spp.) in redkeje anaerobi. Specifičen spekter je odvisen od lokalnih praks oskrbe in odpornosti na protimikrobna zdravila. Ključni mehanizem je mikrotravma in maceracija na dnu štrcelja, ki ju spremlja bakterijska kolonizacija. Zgodnja kontaminacija popkovine z biološkimi tekočinami, smukcem/praški, olji in tradicionalnimi snovmi (pepel, gnoj itd.) močno poveča mikrobno obremenitev in oslabi pregrado. Med dejavniki, povezanimi z bolnišničnim delovanjem, je neupoštevanje postopkov higiene med oskrbo. Med dejavnike visokega tveganja spadajo porodi doma brez čiste porodne opreme, nanašanje tradicionalnih snovi na štrcelj in neustrezna higiena rok s strani negovalcev. Dodatna tveganja vključujejo prezgodnji porod, nizko porodno težo, dolgotrajno rupturo plodovih ovojnic in horioamnionitis. V okoljih z omejenimi viri ima pomanjkanje dostopnih čistih materialov za nego pomembno vlogo. Tudi mikrobna odpornost igra vlogo: družinski ali "skupnostni" izbruhi MRSA, stik z okuženimi kožnimi lezijami pri odraslih in pozno odpadanje štrcelja z vztrajnim izcedkom. Pri starejših otrocih in odraslih so "omfalitisu podobna" stanja pogosto povezana z ostanki urahusa, cistami ali granulomi.
Okužba se začne z lokalno kolonizacijo in vnetjem kože in podkožnega tkiva okoli štrcelja. Če lokalni nadzor ni zadosten, se proces širi globlje, kar vodi do celulitisa sprednje trebušne stene ter morebitnega limfangitisa in tromboflebitisa podkožnih ven. Pri novorojenčkih zaradi nezrelosti imunskega sistema in bogate prekrvavitve popkovničnega predela obstaja veliko tveganje za hitro hematogeno širjenje. Najbolj dramatičen zaplet je nekrotizirajoči fasciitis sprednje trebušne stene. Začne se kot "navaden" omfalitis, vendar hitro vodi do ishemije tkiva, nastanka mehurjev, sivo-črne obarvanosti kože in toksikoze. To zahteva takojšnjo kirurško preiskavo in intenzivno nego. Za kataralno/površinsko obliko so značilni zmerna hiperemija, oteklina, občutljivost in serozno-gnojni izcedek na dnu štrcelja, skupaj z neprijetnim vonjem. Otrok je lahko relativno aktiven, z normalno ali subfebrilno temperaturo. To je priložnost za zgodnje posredovanje. Gnojno/flegmonozno obliko spremlja izrazit celulitis popkovnično-periumbilikalnega področja, infiltracija, povečana bolečina pri palpaciji, možna vročina, zmanjšana aktivnost in slabo sesanje. Pojav mehurjev, nekrotičnih področij, hitro naraščajoča bolečina in letargija so znaki morebitnega nekrotičnega procesa. Praktično je koristno razlikovati med: (1) površinskim omfalitisom brez sistemskih znakov; (2) omfalitisom s celulitisom/sistemskimi znaki (sepsa); (3) omfalitisom z nekrotizirajočim fasciitisom/mionekrozo. Izbira mesta zdravljenja (dom/bolnišnica/oddelek za intenzivno nego), obseg pregleda in režim antibakterijske terapije so odvisni od oblike.
Glavni zapleti so sepsa, bakteriemija in metastatske lezije (pljučnica, meningitis), pa tudi lokalni zapleti, kot so abscesi sprednje trebušne stene in tromboflebitis popkovničnih žil. V primeru nekrotizirajočega poteka opazimo hitro nekrozo mehkih tkiv, potrebo po obsežnih kirurških posegih in visoko tveganje za smrt. Tudi po obvladovanju akutne epizode so možni pozni zapleti: brazgotinske spremembe v popku, kila, kozmetične napake in v primeru hudega septičnega napada nevrološki izidi in razvojne zamude. To je dodaten argument v prid agresivnemu zgodnjemu zdravljenju. Če opazite kakršno koli rdečino ali izcedek iz popkovine, neprijeten vonj, bolečino ali moker povoj, se posvetujte z zdravnikom. To je še posebej pomembno v prvih 7-10 dneh življenja. Že samo en dan odlašanja z zdravljenjem lahko poveča tveganje za razširjanje okužbe. Nujni znaki ("rdeče zastavice"): vročina, letargija/slabo hranjenje, hitro rastoča rdeča lisa okoli popka, mehurji na koži, siva/črna območja, znaki dehidracije. V teh primerih je potrebna takojšnja hospitalizacija. Diagnoza je večinoma klinična: zdravnik oceni barvo, oteklino, obseg rdečice, naravo izcedka in splošno stanje otroka. V dvomljivih primerih se iz rane odvzame bris/kultura (pred začetkom zdravljenja z antibiotiki), vendar se zdravljenje očitne okužbe začne takoj, brez čakanja na rezultate.
Ni vsak "mokreč" izcedek v bližini popka omfalitis. Rožnata, mokra "kroglica" po odpadanju štrceljke je najpogosteje popkovni granulom; je neboleč, ne povzroča znatnega celulitisa in se običajno odzove na kauterizacijo s srebrovim nitratom. Vztrajen bister/urinu podoben izcedek lahko kaže na prirojeno fistulo urahusa (komunikacijo z mehurjem) ali urahalno cisto - to zahteva ultrazvok in posvet s kirurgom. Druge "maske": kandidozni intertrigo (izpuščaj, neprekinjena rdečina s satelitskimi papulami), kontaktni dermatitis zaradi oblog/negovalnih izdelkov, redke dermatoze. Znaki, ki kažejo na omfalitis, so bolečina, gnojni izcedek, neprijeten vonj, progresivna rdečina in poslabšanje splošnega stanja.
Osnovna načela zdravljenja vključujejo skrbno higieno popka (čist in suh), odstranjevanje krast brez travme, izogibanje "ljudskim" zdravilom. V regijah z visoko neonatalno umrljivostjo, porodi na domu in slabimi higienskimi razmerami v zgodnjem poporodnem obdobju profilaktična uporaba klorheksidina na štrcu zmanjša tveganje za omfalitis in umrljivost; v razmerah z nizko umrljivostjo zadostuje "suha, čista oskrba". V primeru sistemskih znakov/sepse - široka pokritost (na primer antistafilokokna komponenta + aminoglikozid/cefalosporin 3. generacije; v žariščih MRSA - dodatek vankomicina/alternativ), korekcija po mikrobiologiji. Kirurško zdravljenje in nadzor lezije. Fluktuacija ali abscesi zahtevajo drenažo. Znaki nekrotizirajoče okužbe (mehurji, temna območja, bolečina, ki presega videz, hitro napredovanje) zahtevajo takojšen posvet s pediatričnim kirurgom in nujno kirurško preiskavo z agresivnim čiščenjem rane in podporo oddelka za intenzivno nego. Zgodnja intervencija zmanjšuje umrljivost. Podpora in spremljanje: Spremljanje rehidracije, temperature, prehrane in glukoze (novorojenčki hitro izčrpajo svoje rezerve), pogosto ponovno ocenjevanje popkovnega predela (označite rob eritema z markerjem) in foto dokumentacija napredka. Če pride do izboljšanja, prehod na ciljno terapijo in usposabljanje za starševsko oskrbo.
Parenteralna terapija: antistafilokokno + gramnegativno (na primer). Specifični režimi zdravljenja so odvisni od lokalne občutljivosti in starosti/teže. Pri novorojenčkih je zaželen nizek prag hospitalizacije.
Globalno preprečevanje omfalitisa temelji na dveh stebrih: čistih porodih (sterilni instrumenti, čiste roke, čiste površine) in ustrezni negi popkovine. V ustanovah in skupnostih z nizkim tveganjem zadostuje suha in čista oskrba brez rutinskih antiseptikov. V skupnostih z visoko neonatalno umrljivostjo se v prvih 7 dneh življenja priporoča uporaba klorheksidina za štrcelj. Izobraževanje staršev in skrbnikov je ključnega pomena: kako izgleda normalno celjenje, na katere opozorilne znake je treba biti pozoren, kako ravnati s plenicami in oblačili ter zakaj ni priporočljivo "sušiti" rane z alkoholom ali jodom brez zdravniškega nasveta. Takšni preprosti ukrepi znatno zmanjšajo število obiskov pri hujših primerih. Z zgodnjo diagnozo in pravilnim zdravljenjem večina otrok z lokaliziranim omfalitisom okreva brez posledic v nekaj dneh. Pri flegmonoznem omfalitisu je hospitalizacija daljša, vendar je izid ugoden z ustreznimi antibiotiki in opazovanjem. Najhujši izidi so povezani z nekrotizirajočimi oblikami in sepso - umrljivost in tveganje za invalidnost sta bistveno višja. To potrjuje potrebo po takojšnjem prepoznavanju "rdečih zastavic" in stopnjevanju oskrbe.
Čeprav je to zaželeno, ne sme odložiti začetka zdravljenja, če so klinični znaki očitni. Vzorec je treba po možnosti odvzeti pred prvo uporabo antibiotika, da se kasneje zoži režim zdravljenja. Pri novorojenčkih je redka. Tudi pri omejenem eritemu je varneje ostati v bolnišnici ali imeti zelo skrbno spremljanje v prvih 24-48 urah, saj se lahko potek bolezni hitro poslabša. V ustanovah z nizko neonatalno umrljivostjo ne; suha in čista oskrba je zadostna. V okoljih z visoko umrljivostjo in porodi na domu da; klorheksidin je priporočljiv v skladu s protokolom SZO. Gre za hitro napredujočo, smrtno nevarno okužbo. Simptomi vključujejo mehurje, sivo-črno kožo, nesorazmerno hude bolečine in hitro poslabšanje stanja. Potrebna sta takojšnja operacija in intenzivna nega.
Mnoge mame se po prihodu iz bolnišnice sprašujejo, kako negovati popek novorojenčka. Veliko mamic se sprašuje, ali lahko otroka okopajo, preden popek odpade. Po prerezu popkovine po porodu bi bilo dobro popkovino očistiti z antiseptikom, nato pa uporabiti suho nego, če ni potrebe po nadaljnji uporabi antiseptikov. Zdravljenje z antibiotiki ni priporočljivo, razen če obstaja jasna indikacija za to. Zdravljenje z eozinom in hidrogenom velja za metodo, ki je ne bi smeli uporabljati, saj je na voljo veliko boljših pripravkov. Razmislite lahko tudi o uporabi homeopatskih praškov. Poudarile so še, da popkovina običajno odpade med petim in 15. dnem po porodu. Dejavnika, ki ta čas še dodatno podaljšata, sta uporaba antiseptikov in okužba. Izjemno pomembno je, da za popkovino skrbite, da preprečite nastanek možnih okužb. Ne pozabite, da z vsakodnevno pravilno nego popka ne morete kar odtrgati, saj to zahteva precejšnjo silo. Ko popkovina odpade, nastane popkovna rana, popek pa se oblikuje v nekaj dneh. Patronažna medicinska sestra bo ocenila videz rane in vam podala nadaljnja navodila glede nege. Če se odprta rana pravilno zaceli brez močenja, uporaba antiseptikov ni potrebna. Manjši izloček med celjenjem je pogost pojav. Spremljati pa morate celjenje rane, kožo v bližini ter vzdrževati rano čisto in suho. Skrbeti vas mora, kadar pride do povečane prekrvavitve, mokrenja, neprijetnega vonja, lokalne rdečice, krvavitve, otekline, bolečine na dotik v predelu popka ali do povišane temperature. V vsakem od teh primerov se morate nujno takoj posvetovati s pediatrom. Če je rana okužena, boste to prepoznali po gnojnem izcedku. Simptomi vnetja so povišana telesna temperatura, letargija in izginotje izcedka. Popek pri novorojenčku je občutljivo mesto, ki zahteva posebno skrb in pozornost, da se pravilno zaceli in prepreči morebitno okužbo le-tega. Pravilna nega popka pri novorojenčku ključna v prvih dneh in tednih po rojstvu, ko se popkovni krn še suši in odpade. Z redno nego boste poskrbeli za zdravje vašega novorojenčka in omogočili brezskrbne prve tedne življenja. Zdrav popek negujemo enkrat na dan oz. večkrat, če je onesnažen z blatom ali urinom. Zdrav popek nima rdečine, gnojnega izcedka ali smrdečega vonja, ni močnejše krvavitve iz popka in čas odpadanja krna popkovnice je manj kot dva tedna. Prisoten je lahko izcedek manj kot dva tedna po odpadu krna popkovnice. Za nego zdravega popka potrebujemo 10-20 ml fiziološke raztopine (sterilno) ter netkane sterilne zložence. Najprej očistimo okolico popka z enkratnim krožnim potegom zloženca, nato krn privzdignemo in ga z enkratnim potegom očistimo od spodaj navzgor! Postopek ponavljamo toliko časa, dokler ni popek čist. Če je krn popkovnice že odpadel, je postopek nege enak, le da z enkratnim krožnim potegom zloženca očistimo ležišče popka. Po negi krna popkovnice ali ležišča popka osušimo z zložencem. Popek s tveganjem in bolan popek negujemo trikrat na dan oz. večkrat, če je onesnažen. Potrebujemo raztopino razkužila/ antiseptik (npr. raztopino 70 % etanola ali Ofenosepta) in netkane sterilne zložence. Sam postopek čiščenja je isti kot pri zdravem popku, samo da uporabimo raztopino razkužila oz. antiseptik. Postopek ponavljamo toliko časa, dokler ni popek čist. Po negi krna popkovnice ali ležišča popka pustimo, da se razkužilo samostojno posuši.
tags: #vnetje #popka #novorojencek