Nosečnost je obdobje izjemnih telesnih in čustvenih sprememb, ki prinaša s seboj številna vprašanja in potrebo po strokovnem spremljanju. Ginekologi poudarjajo pomen rednih pregledov in sodelovanja z nosečnico za zagotovitev zdrave nosečnosti in zdravega otroka. Ta članek vas bo popeljal skozi celoten proces nosečniških pregledov, od prvih znakov do konca nosečnosti, z uporabo informacij, ki jih je posredovala ginekologinja in porodničarka dr. Tadeja Štrumbelj, ter drugih relevantnih virov.
Prvi koraki: Od pozitivnega testa do prvega pregleda
Ko ženska opravi nosečniški test, ki pokaže pozitiven rezultat, je to začetek novega poglavja. Sledi veselje, strah in pričakovanje, a tudi razmišljanje o prvem ginekološkem pregledu. Ginekologi priporočajo, da se ženske obrnejo na svojega izbranega ginekologa čim prej po potrditvi nosečnosti, idealno med 8. in 10. tednom nosečnosti. Če se pojavijo težave, kot so krvavitve, krči ali drugi zapleti, je nujno, da se pregled opravi prej.
Prvi pregled je ključnega pomena za vzpostavitev temeljev za zdravo nosečnost. Ginekolog pregleda vso razpoložljivo zdravstveno dokumentacijo nosečnice, vključno z zgodovino ginekoloških težav, morebitnimi težavami v prejšnjih nosečnostih, kroničnimi boleznimi, prebolelimi infekcijskimi boleznimi in cepljenji. Pomembne so tudi informacije o delovnem mestu nosečnice in okolju, v katerem živi, saj lahko ti dejavniki vplivajo na potek nosečnosti.
Med prvim obiskom ginekolog opravi ginekološki pregled, izmeri telesno težo in krvni tlak nosečnice. Pomemben del prvega pregleda je tudi vaginalni ultrazvok, s katerim se potrdi vitalnost nosečnosti v maternici, izključi morebitna izvenmaternična nosečnost ter določi število plodov in njihovo vitalnost (navzočnost plodovih srčnih utripov). Z meritvijo dolžine ploda (razdalje od temena do trtice - TT) se določi pričakovani termin poroda (PDP). Ginekolog pregleda tudi maternico in jajčnike.
Opravijo se osnovne laboratorijske preiskave, za katere je nosečnica običajno napotena na tešče. Te vključujejo določitev krvne skupine in RhD faktorja, osnovno krvno sliko (hemogram - Hmg), test na prisotnost protiteles - indirektni Coombsov test (ICT), krvni sladkor, test na sifilis, test na okužbo s Toksoplazmo gondi, HIV in hepatitis B. Prav tako se opravi pregled urina.
Pomemben del prvega pregleda je tudi posvet o zdravem načinu življenja, ustrezni prehrani in pomenu jemanja folne kisline, ki je ključna za pravilen razvoj nevralne cevi pri plodu. Ginekolog svetuje tudi glede pomena obiskovanja materinske šole, gibanja in vzdrževanja telesne kondicije.
Materinska knjižica: Vaš zvesti spremljevalec skozi nosečnost
Ob koncu prvega pregleda nosečnica prejme materinsko knjižico. Ta predstavlja uradni dokument preventivnega programa nosečnic, v katero zdravstveni strokovnjaki zapisujejo vse pomembne podatke o poteku nosečnosti. Vanjo se beležijo podatki iz družinske in osebne anamneze, podatki o predhodnih nosečnostih, ugotovitve posameznih preiskav, pregledov in testov ter morebitni nasveti. Namenjena je boljši osveščenosti nosečnice, pomaga pa tudi pri informiranju različnih strokovnjakov, ki pridejo v stik z nosečnico, ter je ključna v nujnih primerih. Nosečnica je odgovorna za skrbno hranjenje knjižice in njeno nenehno imetje pri sebi ob obisku kateregakoli zdravstvenega delavca.
V letih 2020 in 2021 so nosečnice prejele tudi brezplačen izvod vodnika "Pričakujemo dojenčka", ki ponuja strokovne zdravstvene nasvete in koristne informacije o nosečnosti, porodu, novorojenčku in dojenčku, brez reklamnih sporočil.
Vprašanja, ki si jih zastavljate: Odgovori na dlani
Nosečnost pogosto spremlja 1000 in eno vprašanje. Nekatera od teh se pojavijo že zgodaj, druga pa se razvijejo skozi posamezna trimesesečja. Med najpogostejšimi vprašanji, ki jih nosečnice zastavljajo ginekologom, so:
- Koliko kilogramov lahko pridobim med nosečnostjo?
- Katera zdravila lahko varno uporabljam?
- Kakšno je moje tveganje za zaplete v nosečnosti?
- Katere preiskave potrebujem?
- Je vadba v nosečnosti varna? Česa se lahko lotevam in česa se moram izogibati?
- Ali lahko imam spolne odnose?
- Kaj lahko jem in pijem, čemur se moram izogibati?
- Kateri simptomi so normalni, kateri niso?
- Bo porodničar prisoten ves čas poroda?
- Kaj se zgodi, če se popadki začnejo sredi noči?
- Bo med porodom prisotna medicinska sestra?
- Kakšna podpora in svetovanje sta mi na voljo, če želim dojiti?
- Kakšna je razlika med otožnostjo in poporodno depresijo?
- Vsakič, ko se otrok premakne, me boli.
Čeprav je prvi pregled idealen čas za zastavljanje vprašanj, se jih lahko spomnite tudi kasneje. Zato je priporočljivo, da si vprašanja, ki se vam porodijo med nosečnostjo, redno zapisujete, da jih ne pozabite zastaviti svojemu ginekologu, babici ali drugemu zdravstvenemu delavcu.
Redni pregledi skozi nosečnost: Spremljanje rasti in razvoja
V primeru normalno potekajoče nosečnosti je predvidenih približno 10 sistematičnih preventivnih pregledov. Prvi pregled se opravi med 8. in 10. tednom nosečnosti. Sledijo pregledi na 4 do 5 tednov do dopolnjenega 32. tedna nosečnosti, nato pa na 14 dni, od 38. tedna pa vsak teden do 40. tedna.
Ob ponovnih preventivnih sistematičnih obiskih nosečnica opisuje svoje počutje in morebitne težave. Kot pri prvem pregledu, tudi pri vsakem naslednjem sestra nosečnico stehta in ji izmeri krvni tlak. Ginekolog redno spremlja rast ploda. Z merjenjem razdalje med sramno kostjo in vrhom maternice (s šiviljskim metrom) spremljajo rast ploda. Ob vsakem pregledu preverijo srčni utrip ploda.
V 18. do 23. tednu nosečnosti se opravi ultrazvočni pregled morfologije ploda, ki je eden najpomembnejših UZ-preiskav v nosečnosti. Ta pregled je namenjen potrditvi normalnega razvoja ploda oziroma odkrivanju večjih razvojnih nepravilnosti. Ocenijo se tudi plodova rast, popkovnica, lega posteljice in količina plodovnice. Na željo staršev se lahko razkrije tudi spol ploda.
Med 24. in 28. tednom nosečnosti se svetuje pregled odziva telesa na obremenitev s sladkorjem - obremenitveni test s 75 g glukoze (OGTT test), s katerim se ugotavlja morebitna nosečnostna sladkorna bolezen. Pri RhD-negativnih nosečnicah se ICT ponovno določi v 28. tednu nosečnosti, sledi pa injekcija protiteles za zaščito.
Proti koncu nosečnosti ali ob porodu se opravi serološka preiskava na hepatitis B (HbsAg). Če je presejalni test na okužbo s povzročiteljem toksoplazmoze ob prvem pregledu negativen, se ga ponovi še v 20.-24. tednu in 32.-36. tednu nosečnosti.
Proti koncu nosečnosti, po presoji ginekologa in skladno z veljavnimi strokovnimi priporočili, se posname kardiotokogram (CTG) za oceno stanja ploda. S to preiskavo ocenijo, ali se plod dobro počuti ali je morda ogrožen. Preiskavo se po potrebi ponavlja do poroda.
V nekaterih primerih se lahko opravijo tudi dodatne ultrazvočne preiskave za oceno rasti ploda, pretokov skozi popkovnico, delovanja posteljice in količine plodovnice.
Prvi pregled v nosečnosti pri ginekologu
Dodatne preiskave in posebnosti
Bris PAP: Preventivni bris materničnega vratu PAP se jemlje vsake 3 leta, neodvisno od nosečnosti. V nosečnosti se ga opravi le, če je zadnji izvid starejši od treh let ali pa je bil ocenjen kot bolezensko spremenjen.
Nosečnice nad 35 let: Nosečnice, stare med 35 in 37 let v času pričakovanega dneva poroda, imajo pravico do presejalnega testa, kot je merjenje nuhalne svetline (NS) z dvojnim testom ali četverni presejalni test. Ti testi ocenijo tveganje za rojstvo otroka s kromosomskimi napakami, kot je Downov sindrom.
Neinvazivni prenatalni testi (NIPT): NIFTY je sodoben neinvazivni prenatalni test (NIPT), ki omogoča zgodnje odkrivanje kromosomskih motenj ploda preko krvnega testa nosečnice. Ta test je izjemno natančen in zagotavlja visoko zanesljive rezultate, s čimer se nosečnica izogne tveganju invazivne amniocenteze. Standardna plošča NIFTY zazna trisomije kromosomov 21, 18 in 13 (Downov, Edwardsov in Patauov sindrom) ter motnje spolnih kromosomov. Na željo nosečnice se lahko določi tudi spol ploda. Pred odločitvijo za NIPT test je običajno priporočljivo opraviti ultrazvočni pregled zgodnje morfologije ploda.
Ultrazvočna preiskava v realnem času: To je najpogostejša tehnika spremljanja razvoja nosečnosti. Zagotavlja podatke o številu plodov, trajanju nosečnosti, datumu poroda, položaju ploda, oceni prisotnost prirojenih napak, velikost in gibanje ploda, srčni utrip, razvitost in položaj posteljice, količino plodovnice ter stabilnost plodovega krvnega obtoka.
Toksoplazmoza: Gre za infekcijsko bolezen, ki jo povzroča znotrajcelični zajedalec Toxoplasma gondii. Okužba se lahko zgodi z uživanjem hrane, kontaminirane z mačjimi iztrebki, ali z uživanjem premalo obdelanega mesa.
RhD negativne nosečnice: Pri RhD-negativnih nosečnicah se v 28. tednu nosečnosti ponovno določi ICT, nato pa prejmejo injekcijo protiteles za zaščito.
Streptokok skupine B (GBS): V primeru pozitivnega brisa na Streptokok skupine B med nosečnostjo, nosečnica med porodom prejme intravensko antibiotično terapijo, kar uspešno prepreči hud zaplet pri novorojenčku, kot je sepsa.
Partnerstvo med zdravnikom in nosečnico
Pomembna naloga zdravstvenih delavcev je ozaveščanje nosečnic o koristnosti pregledov in morebitnih negativnih posledicah opustitve le-teh. Kljub temu pa vsak posameznik sam prevzema odgovornost za svoje zdravje in se odloča o obisku preventivnih pregledov. Zdravniki in pacienti so partnerji, ki skupaj stremijo k zdravemu razvoju nosečnice, matere in otroka.
Izbira ginekologa, ki mu nosečnica zaupa, je ključna za njeno sproščeno uživanje nosečnosti. Čeprav večina ginekologov stori veliko več, kot jim nalagajo predpisani postopki, je zaradi velikega števila pacientk (povprečno 5.500 na ginekologa) lahko čas za obširnejši pogovor omejen. Zato je pomembno, da si nosečnice pripravijo vprašanja in jih aktivno zastavljajo.
Pomembno obvestilo: Informacije na spletni strani Nosecka.net so namenjene zagotavljanju splošnih informacij in niso nadomestilo za posvet z zdravnikom.
tags: #vprasaj #ginekologa #nosecnost