Da bi si kot bodoča mamica zagotovili zdrav in srečen porod, ne potrebujete kopice zdravil in operativnih posegov. Dejanje, s katerim boste podarili življenje, je nekaj zelo naravnega, je prepričan svetovno uveljavljeni strokovnjak za obporodno skrb, zdravnik in znanstvenik Marsden Wagner. Njegova knjiga, "Moj porodni načrt: Popoln vodnik za varen in izpolnjujoč porod," ponuja ključna spoznanja in orodja, ki bodo bodočim staršem pomagala pri informiranem odločanju o porodni izkušnji.
Oblikovanje lastnega porodni načrta: Ključ do informirane izbire
"Imeniten priročnik Oblikujte svoj porodni načrt razkriva možnosti in tveganja, ki jih morate poznati, da bi se informirano odločili o pomoči, za katero menite, da jo med porodom potrebujete. Spodbuditi želi sodelovanje med vami in strokovnjaki, ki med nosečnostjo in porodom skrbijo za vas," poudarja avtor. Ta vodnik je zasnovan tako, da opolnomoči ženske, jim da glas in jim pomaga pri aktivnem sodelovanju pri načrtovanju enega najpomembnejših dogodkov v njihovem življenju.
Knjiga Marsdena Wagnerja je res nekaj posebnega. V rokah držite ključni vir informacij, ki vam bo pomagal razumeti razlike med babicami in zdravniki v njihovi izobrazbi in razumevanju poroda. Razkrila vam bo, kaj lahko pričakujete, če izberete porod v bolnišnici, porodni center ali doma. Prav tako vam bo pomagala izbrati zagovornika, ki bo poskrbel, da bodo vaše želje med porodom spoštovane. Svetuje o naravnih porodnih obdobjih, različnih medicinskih ali kirurških posegih, njihovih morebitnih zapletih in koristih, ter ponuja naravne zamenjave za zdravila, tehnologijo in posege, pri čemer izpostavlja najvarnejše porodne prakse.
Marsden Wagner, profesor, perinatolog in epidemiolog, je nekdanji vodja Oddelka za zdravje žensk in otrok pri Svetovni zdravstveni organizaciji. Njegova bogata kariera vključuje predavanja na univerzah, vodenje raziskovalnih centrov in sodelovanje s skoraj šestdesetimi državami kot neodvisni svetovalec vladnim in nevladnim organizacijam. Avtor številnih znanstvenih prispevkov in publikacij, Wagner je znan po svojem podpori praksam, ki temeljijo na znanstvenih dokazih, premišljeni uporabi tehnologije in zdravil ter neomajnem zagovarjanju babic kot ključnih nosilk kakovostne obporodne skrbi.
Primerjava porodnih praks: Slovenija v primerjavi z mednarodnim kontekstom
Čeprav sta knjiga "Moj porodni načrt" in podobno delo "Modrost rojevanja" avtorice Irine May Gaskin napisani za ameriški trg, prinašata dragocene vpoglede, ki so univerzalno uporabni. Avtorica na podlagi prebranega ugotavlja, da v Sloveniji porodi potekajo veliko boljše in lažje kot v Ameriki. To potrjujejo tudi besede dr. Wagnerja ob slovenskem prevodu njegove knjige: "Govoril sem s porodničarji v Sloveniji in večina ni pripravljena zares spremeniti sistema, ob tem pa branijo način svojega delovanja, čeprav znanstveni izsledki dokazujejo, da se motijo. Poroda nočejo vrniti ženskam in njihovim družinam. Zdravniki hočejo obdržati neomajno avtoriteto nad tem, kar se bo pri porodu dogajalo. Zato so ženske in družine v Sloveniji tiste, ki bodo morale zahtevati nadzor nad svojim reproduktivnim življenjem, vključno z rojevanjem."
Wagner v predgovoru k slovenski izdaji knjige poudarja, da je obporodna skrb v Sloveniji zadnjih šestdeset let organizirana tako, da so za celoten porod odgovorni zdravniki, ne pa babice, tudi pri normalnih porodih z majhnim tveganjem. Babice imajo le malo pristojnosti in so potisnjene ob rob. To je vodilo k veliki medikalizaciji poroda s pretirano in škodljivo rabo posegov, kot je na primer prerez presredka pri več kot polovici porodnic, čeprav bi ga smeli uporabiti pri manj kot desetih odstotkih porodov. V zahodni Evropi pa so babice odgovorne za pomoč pri vseh normalnih porodih z majhnim tveganjem, ob porodu zdravnika ni v sobi, babica ga pokliče le, če pride do medicinskih zapletov.
Na srečo se Slovenija kot članica Evropske unije postopoma prilagaja sistemu, ki je uveljavljen v zahodni Evropi, in izobražuje babice, da prevzamejo skrb za vse normalne porode. Ustanovitev samostojnih porodnih centrov, kjer bi bile nosilke dejavnosti babice, je ključnega pomena. Takšni centri že uspešno delujejo v Avstriji in Nemčiji. Z večjo avtonomijo babic in žensk, s povezovanjem prosvetljenih babic, žensk, naprednih zdravnikov, strokovnjakov za javno zdravje ter s podporo politikov in novinarjev, bo mogoče doseči resnično humano obporodno skrb. Odgovornost za dogajanje med porodom se bo tako korak za korakom vračala k ženskam in njihovim družinam.
Porodni načrt kot orodje za komunikacijo in samostojnost
Porodni načrt ni tog seznam zahtev, temveč orodje, ki spodbuja ženske, da pojasnijo svoje želje in pričakovanja, ter sodelujejo z zdravstvenimi delavci pri oblikovanju izvedljivega načrta za oskrbo med porodom. Napetost med zdravstvenimi delavci in porodnico zaradi porodni načrta je eden večjih problemov sodobnega porodniškega varstva, saj se pogosto srečujejo nasprotujoča si prepričanja o tem, kaj predstavlja varno, učinkovito nego in etična vprašanja v zvezi z osveščeno izbiro.
Kakovostna raziskava je pokazala, da se je že ob preprostih vprašanjih, ki jih je ženska zastavila zdravniku pred posameznim posegom med porodom, kot je npr.: "Je to res nujno?", število nepotrebnih posegov zmanjšalo. Drugo pomembno vprašanje je: "Ali obstajajo kakšne druge izbire?" (Wagner, 2008). Ta vprašanja spodbujajo kritično razmišljanje in omogočajo bolj premišljeno uporabo medicinskih intervencij.
Babica, ki spozna žensko v času nosečnosti, ima pomembno vlogo pri zagotavljanju informacij in vzpostavljanju komunikacijskih poti. Babice naj ne bi zadrževale informacij ali spodbujale žensk k ustrežljivosti/pokornosti. Če porodni načrt vsebuje željo za potencialno škodljiv poseg, lahko babica priskrbi ženski pomembne informacije o tveganjih in koristih, ki temeljijo na najboljših dokazih (Marolt, 2009, cit. po Lothian, 2006).
Raziskava, opravljena v Avstraliji, je pokazala, da 95% žensk podpira uporabo porodni načrta, saj poveča razumevanje poroda in rojstva ter možnosti, ki jih imajo na razpolago v izbrani bolnišnici. Porodni načrt je koristen, saj omogoča izražanje potreb in želja ter izboljšuje zaupanje in komunikacijo med žensko in osebjem. Prav tako kaže predanost zdravstvenih delavcev, da spoznajo in podpirajo raznolikost, omogočajo kritično oceno obstoječe politike in prakse bolnišnice ter podpirajo žensko vlogo s širjenjem njenega znanja in razumevanja porodne prakse.
Kako ustvariti porodni načrt (brez pretiranega zapletanja!)
Ključne točke dobrega porodni načrta
Pri oblikovanju porodni načrta je pomembno upoštevati več ključnih elementov:
- Okolje: Kje želite roditi? V porodnišnici, porodnem centru ali doma ob pomoči usposobljene babice? Pomembno je predhodno informiranje o možnostih in postopkih, še posebej ob porodu doma, kjer je potreben dogovor z babico glede morebitnega prevoza in postopkov v primeru zapletov.
- Spremljevalci: Koga želite ob sebi med porodom? Partnerja, druge družinske člane ali spremljevalko pri porodu (doulo)? Pomembno je navesti tudi, če ne želite prisotnosti študentov.
- Postopki in posegi: Kakšne so vaše želje glede predrtja plodovih ovojev, britja sramnih dlak, klistirja, rezanja presredka, pitja in hranjenja med porodom, svobode gibanja in položajev, rabe intravenozne tekočine in kardiotokografa, umetnega pospeševanja poroda, sredstev za lajšanje porodnih bolečin in ostalih postopkov.
Pomen posameznih postopkov in kritični pogled
Pri vsakem od naštetih postopkov je ključno razumevanje tako predvidenih koristi kot tudi možnih tveganj. Na primer:
- Predrtje plodovih ovojev (amniotomija): Čeprav lahko pospeši sproščanje telesu lastnih kemičnih snovi, ki pospešujejo popadke, Svetovna zdravstvena organizacija ne priporoča rutinskega zgodnjega predrtja mehurja, saj ne zagotavlja koristi za plod, novorojenčka ali porodnico. Obstaja verjetnost izpada popkovnice, povečana dovzetnost za okužbe in potreba po ležanju, dokler glavica ni fiksirana.
- Britje sramnih dlak: Številne raziskave so pokazale, da britje ne pripomore k boljšemu napredovanju poroda ali zmanjšanju števila infekcij v primeru prereza presredka. Če je nujen carski rez, se lahko operativni predel obrije tik pred posegom.
- Klistir: Nekatere študije zavračajo tezo, da blato ovira napredek poroda. Klistir je lahko za ženske neprijeten, medtem ko je spontano odvajanje med pritiskanjem manj moteče.
- Rezanje presredka (epiziotomija): Nasprotniki rutinskih epiziotomij navajajo številne pomanjkljivosti, kot so bolečina, dodatna izguba krvi, možnost hujših raztrganin, poznejše težave s celjenjem in spolnimi odnosi. Zato je pomembno, da se o tem odloča individualno, glede na raztegljivost presredka.
- Pitje in hranjenje med porodom: Omejevanje prehranjevanja in pitja pogosto vodi do uporabe intravenskih tekočin. Menijo, da se porodnicam ne bi smelo omejevati prehranjevanja in pitja, če jim to ustreza, saj je hrana dober vir energije, ki jo porodnica potrebuje.
- Raba intravenozne tekočine: Današnji trendi strmijo k temu, da se prehranjevanja in pitja med porodom ne bi omejevalo, s čimer se izognemo infuziji, ki žensko ovira pri gibanju.
- Svoboda gibanja in položajev: Čeprav se porodnica načeloma lahko giba, večina žensk med močnimi popadki želi ležati. O primernosti položajev je najbolje, da se pogovori z babico.
- Raba CTG (kardiotokografa): Rutinsko naj se CTG ne bi uporabljal, babica bi otrokov utrip spremljala s Pinardovo slušalko. Nekatere porodnišnice imajo na voljo prenosni CTG, ki omogoča več svobode gibanja. Pomembno pa je, da se pred izbiro porodnišnice pozanimate o politiki glede kontinuiranega snemanja CTG-ja.
- Pospeševanje poroda z zdravili: Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije določajo, da odstotek sproženih porodov ne bi smel biti višji od 10%. Pri umetno sproženih porodih imajo porodnice močnejše popadke, kar lahko vodi do večje potrebe po zdravilih za lajšanje bolečin.
- Izbira načina za lajšanje porodnih bolečin: Možnosti se razlikujejo med porodnišnicami, zato je pomemben posvet z anesteziologom pred porodom.
Izbor ponudnika in vloga doule
"Izbira 'ponudnika' je prva in najpomembnejša odločitev pri načrtovanju poroda, saj nimajo vsi enakih predznanj, misli, metod o porodu," pravi Ullman (2012). Če ponudnik zavrača misli ženske, je njena pravica poiskati druga mnenja in boljšega ponudnika.
Doula je spremljevalka pri porodu, ki nima nujno medicinske izobrazbe, a dobro pozna fiziologijo poroda. Njena vloga je v ljubeči, neprekinjeni podpori ženski, zagotavljanju občutka varnosti in nadzora ter krepitvi zaupanja v lastne sposobnosti, kar zmanjšuje potrebo po medicinskih intervencijah. Raziskave kažejo, da so ženske, ki so deležne podpore doule, imele večjo možnost spontanega poroda brez interventnih medicinskih posegov. Prisotnost doule skrajša dolžino poroda in zmanjša uporabo protibolečinskih sredstev.
Pot do informiranega in izpolnjujočega poroda
"Moj porodni načrt" ni le knjiga, temveč povabilo k dialogu, k raziskovanju lastnih potreb in želja ter k aktivnemu sodelovanju pri oblikovanju porodne izkušnje. Z zbiranjem informacij, zastavljanjem vprašanj in komunikacijo z izbranimi strokovnjaki lahko vsaka ženska ustvari načrt, ki bo omogočil varen, zdrav in izpolnjujoč porod. S tem se odgovornost za to, kar se dogaja med porodom, korak za korakom vrača k ženskam in njihovim družinam, kar je temelj za resnično humano obporodno skrb.