Dojenje je naraven in učinkovit način hranjenja dojenčka, ki prinaša številne koristi tako otroku kot materi, pa tudi širši družbi in okolju. Čeprav pogosto mislimo na dojenje novorojenčkov, je pomembno razumeti, da dojenje večjih otrok, vključno z dojenjem po prvem letu starosti, prav tako ostaja dragoceno in koristno. Ta članek obravnava različne vidike dojenja večjih otrok, vključno s pripravo na dojenje, preprečevanjem bolečin ter razumevanjem pomena in koristi dolgotrajnejšega dojenja.
Priprava na dojenje in preprečevanje težav
Priporočila za dojenje poudarjajo pomen pravilnega pristavljanja in prisesavanja otroka na dojko. Že pred porodom se je smiselno udeležiti srečanj lokalnih skupin, kot je La Leche League, kjer lahko opazujete izkušene matere in se poučite o pravilni tehniki. Ko se ženska nauči pravilnega pristavljanja, se bolečina pogosto umiri ali povsem poneha. Ko popravimo tehniko pristavljanja in prisesavanja, razbolenim in razpokanim bradavicam pogosto odleže in se lahko začnejo celiti.
Za zagotavljanje čistoče dojk in bradavic zadošča navadno umivanje. Uporaba mila lahko kožo razdraži, saj odstrani naravno razkuževalno mazivo, ki se izloča okoli bradavice. Med dojenjem ne smemo pozabiti, da otroci pijejo iz dojke, ne samo sesajo bradavic. Če imate ploske ali vdrte bradavice, lahko kljub temu dojite, vendar boste v prvih dneh verjetno potrebovali pomoč. Po rojstvu otroka lahko pol ure pred hranjenjem poskušate izvleči bradavice z nošenjem posebnega nastavka ali pa tik pred podojem uporabite črpalko.
Dojenje ne bi smelo boleti. V prvih dneh dojenja lahko na začetku podoja, ko otrok začne sesati, dobite občutek, kakor da bi se tkivo raztezalo. Bolečina, ki traja skozi ves podoj, pa je ponavadi znak, da morate spremeniti način pestovanja in pristavljanja. Naučite se prepoznavati prve znake lakote, da boste imeli dovolj časa, da boste otroka namestili v pravilen položaj, on pa se bo v miru prisesal, še preden bo postal obupno lačen.
Pomembno je, da ste med podoji sproščeni in vam je udobno. Pod komolce ali hrbet si podložite blazine, da ne boste po nepotrebnem preveč obremenjevali rok, križa in ramen. Otrok naj se približa dojki - in ne obratno. Če boste imele prepolne dojke, se bo otrok teže prisesal. Če ne bo mogel zajeti večjega dela bradavičnega kolobarja, bo zagrabil samo bradavico, kar bo bolelo. Prepolnim dojkam se izognete s pogostim dojenjem. Da se bo otrok laže prisesal, si pred podojem z roko iztisnite nekaj mleka, toliko da se dojka zmehča. Če želite otroka odmakniti od prsi, z mezincem razprite otrokovi čeljusti in prekinite sesanje. Če boste otroka kar na lepem povlekli stran od prsi, lahko ranite bradavico. Nobene potrebe ni, da bi si pred vsakim hranjenjem umivali bradavice. Nekatere kreme in pršila lahko sluznico celo razdražijo.
Težave vam v prvih tednih dojenja lahko povzroči uporaba t.i. »nadomestnih bradavic« - stekleničk, dud ali nastavkov za dojenje. Vse te otrok sesa zelo drugače kot dojko (gre za gibanje čeljusti, jezika in ust). Če bo na enak način sesal tudi dojko, lahko rani bradavice.
Kako pravilno pristaviti dojenčka?
Dojenje večjega otroka: Različne izkušnje in razlogi
Dojenje drugorojenca je lahko povsem drugačna izkušnja. Dojenčki imajo različne vzorce sesanja in mamice pogosto opazijo, da si bratci in sestrice pri načinu dojenja med sabo niso prav nič podobni. Za vzpostavljanje dojenja pomembno vlogo igra to, kakšen je porod, ali je naporen za mamico in otroka, morda precej medikaliziran, sprožen, pospešen… skratka, vrsta razlogov je, zakaj se nekateri dojenčki po porodu ne morejo zelo aktivno dojiti nekaj dni ali celo tednov. Vendar pa se po vsaki nosečnosti in porodu delovanje laktacije praviloma izboljša, saj se mlečne žleze in vodi razraščajo.
Razvojne težave otroka lahko vplivajo na dojenje, na primer hipotonost (mlahavost), zaradi česar je sesanje šibkejše, ali zdravje otroka in jemanje zdravil. Pomemben dejavnik je tudi vnos tekočin in hrane, vnos zdravih maščob ter morebitne diete matere. Čeprav je težko reči brez poznavanja specifične situacije, so izkušnje, pridobljene z dojenjem dalj časa, na primer osem mesecev, neprecenljive. Tudi če se pojavijo povsem nove težave, mamica, ki je že dojila, običajno ni tako neizkušena kot prvič.
Pomembno je tudi preveriti, ali obstajajo kakšne hormonske težave pri materi, težave z zanositvijo, jajčniki ali ščitnico. Dobro bi bilo ugotoviti, ali je težava verjetno pri otroku (sesanje, utrujenost od poroda, zlatenica) ali pa pri materi (zdravstvene težave, odziv dojk v nosečnosti, povečanje dojk, pojav mleka).
Svetovni teden dojenja in slovenski podatki
Med 1. in 7. avgustom obeležujemo svetovni teden dojenja, ki ga organizira Svetovna zveza za dojenje (WABA). Letošnje vodilo, »Opolnomočimo starše, omogočimo dojenje«, poudarja pomen dobrega informiranja bodočih in novopečenih staršev ter zagotavljanja podpore za uspešno dojenje.
V prejšnjem stoletju je dojenje upadalo, a se je med letoma 1990 in 2000 trend obrnil v pozitivno smer. V Perinatalnem informacijskem sistemu Republike Slovenije zbiramo podatke o dojenju ob odpustu iz porodnišnice, vendar zaenkrat še nimamo rednih podatkov o dojenju kasneje. Raziskave, kot je HRAST, kažejo, da večina mater v Sloveniji svoje dojenčke doji, vendar obdobje izključnega dojenja pogosto traja krajši čas, kar je povezano z dvomom v kakovost in količino lastnega mleka ter skrbjo, ali otrok dobi dovolj hrane.
Matere v Sloveniji največ pomoči pri dojenju pogosto poiščejo pri izkušenih materah, kot so prijateljice, druge otročnice v porodnišnici ali njihove matere, ter v priročnikih in revijah. Kasneje pa največ koristnih nasvetov o dohranjevanju izvedo od prijateljic, priročnikov, revij in medmrežja.
Kadar se matere srečajo z dvomi in težavami, bi potrebovale več učinkovite in pravočasne pomoči, konkretno podporo pri pridobivanju spretnosti dojenja ter preverjene, točne in ustrezne informacije. Za to bi bilo treba okrepiti svetovalne storitve strokovnjakinj in strokovnjakov za dojenje v zdravstvenem sistemu in zunaj njega, ter povečati znanje o laktaciji in dojenju vseh zdravstvenih strokovnjakov, ki sodelujejo z družinami z dojenčkom. Pomembno je tudi razgrajevati predsodke in napačna prepričanja o dojenju, kot je na primer domnevna »vodenost« materinega mleka ali škodljivost dojenja starejšega otroka za njegov razvoj. Sestava materinega mleka se odlično prilagaja otrokovim razvojnim potrebam, dojenje ob prvem rojstnem dnevu pa dobro dopolnjuje drugo pestro hrano.
Najnovejši podatki o dojenju v Sloveniji
Nedavna raziskava SI.Menu 2017/18, ki je potekala v okviru evropskega programa EU Menu, je namenila posebno pozornost prehrani dojenčkov in malčkov. Preliminarni podatki kažejo, da se hranjenje devetih od desetih dojenčkov v prvih dneh življenja prične z dojenjem, pri čemer bolj pogosto začnejo dojiti matere z višjo izobrazbo. S starostjo dojenčka dojenje upada. V šestem mesecu starosti matere dojijo dobro polovico dojenčkov (56 %), medtem ko v dvanajstem mesecu starosti matere dojijo le še dobro tretjino (32,9 %) dojenčkov ali pa otroci zaradi materine odsotnosti dobijo obrok predhodno izbrizganega mleka vsaj enkrat na dan.
Pomen in prednosti dojenja
Dojenje je naraven in učinkovit način hranjenja dojenčka, ki postane zelo preprost in priročen, ko mati in otrok osvojita potrebne spretnosti. Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije in slovenske nacionalne smernice priporočajo izključno dojenje do zaključka šestega meseca starosti. Po dopolnjenem šestem mesecu se priporoča postopno uvajanje mešane prehrane, matere pa naj dojijo do drugega leta otrokove starosti ali še dlje po želji doječega para.
Dojenje ima številne prednosti. Za otroka krepi zdravje, koristi so dolgoročne in povezane z dobrim zdravjem odraslega. Ob dojenju otrok doživlja veliko ugodja, na materinih prsih se počuti varnega in sprejetega, v njenem naročju je v telesnem in očesnem stiku z njo, občuti njeno toplino in nežnost, kar je pomembno za njegov duševni razvoj. Znanstveniki potrjujejo ugodne vplive dojenja na doječo mater v obdobju dojenja in tudi veliko kasneje.
Z dojenjem je dobro pričeti takoj po rojstvu, novorojenček naj bo v materinem naročju tako, da se bosta dotikala z golo kožo. Otrok se bo verjetno spontano pristavil in začel sesati v uri do uri in pol po porodu. Nekatere mame in otroci pri prvih podojih potrebujejo nekaj pomoči ali spodbude.
Svetuje se, da matere dojijo tudi po šestem mesecu dojenčkove starosti, kajti materino mleko je visoko kakovostna hrana. Otroci, ki jih matere po šestem mesecu ob dopolnilni prehrani tudi dojijo, imajo hrano vedno na voljo. Materino mleko vsebuje zaščitne snovi, ki jih varujejo pred okužbami, in pomaga bolnemu otroku k hitrejšemu okrevanju. Z dojenjem se nadaljuje poseben odnos med materjo in otrokom.
Praktični nasveti za matere
- Z dojenjem začnite čim prej po porodu, dojenčka pogosto pristavljajte k prsim, kar pomaga pri vzpostavitvi dojenja.
- Število obrokov prilagodite dojenčkovim potrebam, ki se lahko od dojenčka do dojenčka precej razlikujejo.
- Otroka vzemite k prsim vsakič, ko pokaže zgodnje znake lakote.
- Ne omejujte trajanja posameznega podoja.
- Kot doječa mama potrebujete ustrezne informacije, podporo in v nekaterih primerih pomoč pri vzpostavljanju in ohranjanju laktacije in dojenja. Če se pri dojenju srečate s težavami, poiščite pomoč zdravstvenih strokovnjakov, kot so patronažne medicinske sestre, pediatri, babice, medicinske sestre v pediatriji.
- Poiščete lahko tudi pomoč posebej izobraženih svetovalk za dojenje. V Sloveniji delujeta dve organizaciji za pomoč doječim materam: Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenija in La Leche League - Slovenija, Društvo za podporo in pomoč doječim materam.
- Več sodobnih informacij o laktaciji in dojenju najdete na spletni strani ZDAJ.net.
- Če se dojenje ne vzpostavi kljub upoštevanju nasvetov in praktični pomoči ali če iz različnih razlogov ne morete, ne smete ali ne želite dojiti, ali če otrok ne sme biti dojen, vam bodo v porodnišnici ali pediatrični ambulanti svetovali glede hranjenja dojenčka z mlečnim pripravkom.
Ko dojenje steče, je v veliko zadovoljstvo otroka in matere. Gre za predano delo matere in ženske v Sloveniji si za dobre prakse dojenja zaslužijo veliko priznanje. S prizadevanji za kakovostno strokovno in laično podporo in pomoč materam pri dojenju izražamo spoštovanje do otrok in žensk. Z naklonjenostjo in obzirnostjo mimoidočih bodo ženske sproščeno dojile svoje otroke tudi zunaj doma, v parku ali v kavarni, na uradu ali na avtobusu - ko je otrok lačen, potrebuje materino naročje in dojke - in to takoj.
Dojenje po prvem letu starosti
Aleksandra Klopčič, avtorica priročnika Dojenje po prvem letu, poudarja, da ženske svoje otroke že tisočletja dojijo krepko čez eno leto, globalno gledano pa je povprečna doba dojenja okoli tri leta. V zahodnem svetu je dojenje včasih negativno vplivalo psihoanalitično doktrino, ki je v otrokovi želji po dojenju videla razvajenost, ter agresivno oglaševanje adaptiranega mleka.
Najnovejša znanstvena dognanja potrjujejo, da je dojenje po prvem letu zelo koristno za otrokov psihofizični razvoj. Materino mleko ne izgubi vrednosti, še vedno je pomemben vir vitaminov, mineralov, beljakovin in maščob. Dolgotrajnejše dojenje opazno zmanjša tveganje za nastanek mnogo nenalezljivih kroničnih bolezni pri otroku in materi, vključno z diabetesom, alergijami in intolerancami. Pri ženskah, ki dlje dojijo, je manjša verjetnost za raka na dojki, maternici oziroma rodilih. Materino mleko ima optimalno razmerje med maščobnimi kislinami omega 3, 6 in 9, ki so gradniki možganskih celic, zato so za otrokov razvoj izjemno dragocene, saj se možgani po prvem letu še vedno zelo intenzivno razvijajo.
Dojenje otroka umirja zaradi naravnih pomirjeval v materinem mleku in zaradi varnosti, ki jo čuti v tesnem stiku z materjo. Umirjanje z dojenjem ni razvajanje, ampak je nujno za zdrav razvoj. Izkušnje umirjanja otrokove možgane trenirajo za odziv na stres, kar jih kasneje v življenju varuje tudi pred razvojem depresije. Dojenje je odnos, v katerem otrok vedno znova najde varnost in ljubezen. Malček se v svojem osamosvajanju tudi vznemiri, prestraši, celo poškoduje, in takrat je dojenje še bolj dragoceno, je varno pribežališče, kjer se umiri in načrpa dovolj varnosti, da se spet odpravi v svet. Neomejen dostop do mame je za psihično zdravje otroka zelo pomemben.
Aplikacija za podporo nosečnosti in starševstva
V času nosečnosti in po porodu lahko staršem pomaga aplikacija Apollo Cradle & Fertility. Ta aplikacija ponuja sledenje nosečnosti, informacije o poporodni oskrbi in zdravju otrok, omogoča rezervacijo sestankov, klepet z zdravnikom, spremljanje zdravstvene kartoteke ter nasvete za nosečnost, dojenje in nego otroka. Aplikacija vključuje tudi orodja za spremljanje zdravja, kot so kalkulator BMI, sledilnik aktivnosti, beleženje krvnega sladkorja in tlaka ter sledenje rasti otroka.