Naloga države je, da ustvari ustrezne pogoje za odločanje za družino in doseganje visoke ravni kakovosti življenja družin ter da zagotavlja varstvo in zaščito vseh družinskih članov, še posebej otrok. Delno država to počne s prispevanjem k stroškom za preživljanje, s skrbjo in varstvom otrok ter podeljevanjem posebnih pravic zaradi starševstva. Te pravice so podrobno opredeljene v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Sistem v Sloveniji ponuja širok nabor pravic, ki zagotavljajo finančno varnost in omogočajo staršem, da se v celoti posvetijo skrbi za svojega novorojenčka. Slovenija je na svetovnem vrhu držav, ki staršem ob rojstvu otroka nudijo največ.
1. Oblike dopustov in nadomestil za starševsko varstvo
Oblike dopustov oziroma nadomestil se določajo glede na status upravičenca/ke. Ključni pogoj za uveljavljanje večine pravic je zavarovanje za starševsko varstvo, kar običajno pomeni status zaposlenega ali samozaposlenega, ali pa prejemnika nadomestila za čas brezposelnosti. V primeru, da upravičenec/ka ni zavarovan/a za starševsko varstvo v času nastopa pravice, a je bil/a zavarovan/a za starševsko varstvo vsaj 1 leto v zadnjih treh letih, je upravičen/a do nadomestila brez dopusta. Ti statusi veljajo za vse opisane pravice: materinski, starševski in očetovski dopust ter pripadajoča nadomestila.
1.1 Materinski dopust in nadomestilo
Materinski dopust je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Mati otroka, ki je zavarovana za starševsko varstvo (zaposlena, prejemnica nadomestila za čas brezposelnosti, itd.) ali ima 12 mesecev ali več zavarovalne dobe v zadnjih treh letih, ima pravico do materinskega dopusta in/ali nadomestila. V posebnih primerih lahko isto pravico koristi oče otroka, posvojitelj ali rejnik.
Materinski dopust traja 105 dni v obliki polne odsotnosti z dela, od tega je 15 dni obveznih. Mati običajno nastopi materinski dopust 28 koledarskih dni pred predvidenim datumom poroda (PDP), ki ga določi ginekolog. Če mati ne nastopi materinskega dopusta v tem roku, neizrabljenega dela materinskega dopusta ne more izkoristiti po otrokovem rojstvu, razen v primeru, če je porod nastopil pred predvidenim datumom.
Vlogo za materinski/starševski dopust/nadomestilo se lahko odda največ 60 dni in najmanj 30 dni pred PDP. Obrazec za vlogo je odvisen od statusa upravičenca: VLOGA MATERE OB ROJSTVU OTROKA »OBRAZEC S-1/1« za redno zaposlene ali VLOGA ZA UVELJAVITEV PRAVICE DO NADOMESTILA BREZ DOPUSTA »OBRAZEC S-2/1« za tiste, ki pred nastopom niso zaposleni, a izpolnjujejo pogoj 12 mesecev zavarovalne dobe v zadnjih treh letih. Nujna priloga k vlogi je kopija 1. in 5. strani materinske knjižice.
Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo, ki se izplačuje v času dopusta, znaša 100 % osnove. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno. Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili prispevki obračunani v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust. Na primer, za vlogo vloženo v maju 2025, se upoštevajo plače od marca 2024 do februarja 2025 (izplačane v marcu 2025). Center za socialno delo (CSD) sam pridobi podatke o osnovi od Finančne uprave.
Za samostojne podjetnice je ključno, da so ob začetku porodniškega dopusta vključene v obvezno socialno zavarovanje. Vlogo za materinski dopust in nadomestilo oddajo na pristojnem CSD najkasneje dan pred začetkom dopusta in najhitreje 60 dni pred predvidenim datumom poroda. Če podjetnica zamudi z oddajo vloge, se začetek dopusta šteje od datuma oddaje vloge ali rojstva otroka, kar lahko vpliva na dolžino in višino nadomestila. Med porodniškim dopustom država prevzame plačilo prispevkov, če podjetnica dejansko ne opravlja dejavnosti.
1.2 Starševski dopust in nadomestilo
Starševski dopust predstavlja pomemben del starševskega varstva, ki omogoča nadaljnjo nego in varstvo otroka po izteku materinskega dopusta. Pravico do starševskega dopusta/nadomestila ima mati in oče otroka, v posebnih primerih tudi druga oseba, posvojitelj ali rejnik. Pravica nastopi naslednji dan po prenehanju materinskega dopusta/nadomestila in traja predvidoma 320 dni.
Vsakemu od staršev pripada po 160 dni. Pri tem lahko oče materi otroka prepusti vseh 100 dni (kar pomeni, da mati koristi 260 dni starševskega dopusta). Mati lahko očetu otroka prepusti 100 dni starševskega dopusta, kar pomeni, da je 60 dni neprenosljivih na očeta otroka. Neprenosljiv del starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev prenese in izrabi do osmega leta starosti otroka.
Način izrabe starševskega dopusta/nadomestila se opredeli v vlogi »OBRAZEC S-1/1«. V primeru posebne izrabe (istočasno, izmenično, prenos dni …) pa se poleg vloge izpolni še DOGOVOR MED STARŠEMA »PRILOGA S.2«. Oče otroka mora vložiti vlogo - VLOGA OČETA/DRUGE OSEBE ZA UVELJAVITEV PRAVIC OB ROJSTVU OTROKA »OBRAZEC S-1/3«. Koriščenje prenesenega starševskega dopusta se sporoča na obrazcu - Obvestilo o izrabi prenesenega starševskega dopusta »PRILOGA S-3«.
Starševski dopust se podaljša v primeru:
- rojstva dvojčkov (90 dni)
- ob rojstvu več hkrati živorojenih otrok (za vsakega 90 dni)
- rojstva nedonošenčka (za toliko dni, kolikor je nosečnost bila krajša od 260 dni)
- da ob rojstvu starša že varujeta dva/tri/štiri otroke do 8. leta starosti najmlajšega otroka (dva otroka - 30 dni, tri otroke - 60 dni, štiri otroke - 90 dni).
Če otrok potrebuje posebno varstvo in nego, se dopust lahko podaljša za 90 dni (na podlagi mnenja strokovne komisije).
Tudi pri starševskem nadomestilu velja zgornja omejitev na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji. Če se starševski dopust izrablja v obliki delne odsotnosti z dela, pripada nadomestilo v sorazmernem delu.
1.3 Očetovski dopust in nadomestilo (15 dni) ter starševski dopust/nadomestilo očeta (60 dni)
Očetovski dopust je namenjen očetom, da bi aktivno sodelovali pri negi in varstvu otroka. Traja v strnjenem nizu 15 koledarskih dni in se izrabi PO rojstvu otroka, najkasneje do 3. meseca starosti otroka. V primeru rojstva dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok se trajanje pravice podaljša za 10 dni. Pravica do očetovskega dopusta je neprenosljiva na matero.
Izpolniti je potrebno vlogo - VLOGA OČETA OB ROJSTVU OTROKA »OBRAZEC S-1/2«. Vlogo je potrebno oddati PO rojstvu, najkasneje na PRVI DAN OČETOVSKEGA DOPUSTA. V primeru zunajzakonske skupnosti je treba za uveljavljanje te pravice po rojstvu otroka predložiti zapisnik o priznanju očetovstva.
Na tej vlogi se lahko označi tudi starševski dopust / nadomestilo očeta. Oče otroka svojih 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta lahko izrabi v času materinskega in starševskega dopusta matere, in sicer do 8. leta starosti otroka. Koriščenje prenesenega starševskega dopusta se sporoča na obrazcu - Obvestilo o izrabi starševskega dopusta »PRILOGA S-3«.
Očetovsko nadomestilo znaša 100 % osnove, vendar je navzgor omejeno z 2,5-kratnikom povprečne mesečne plače v RS.
2. Pomoč ob rojstvu otroka
Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek v višini 429,99 EUR, namenjen nakupu opreme za novorojenca. Do pomoči je upravičena mati ali oče otroka, ki imata stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji. V posebnih primerih lahko to pravico uveljavlja druga oseba, posvojitelj ali rejnik. Vlagatelj mora dejansko bivati na območju RS in imeti vsaj začasno prebivališče.
Pravico se uveljavlja na centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materin stalni/začasni naslov v RS. Če mati ne prebiva na območju RS, pa glede na naslov vlagatelja. Pravico se uveljavlja največ 60 dni pred PDP ali najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Pravico se lahko uveljavlja tudi na obrazcih za materinski/starševski dopust, očetovski dopust ali starševski dodatek ali na posebni vlogi »OBRAZEC DP-2«.
3. Starševski dodatek
Starševski dodatek je denarna pomoč, ki pripada staršu, ki uveljavlja pravice po rojstvu otroka in ni upravičen do materinskega/starševskega nadomestila iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo. Pravico do starševskega dodatka ima oseba, ki ima vsaj začasno prebivališče in dejansko biva v RS. Trenutno znaša 465,34 evrov mesečno in se izplačuje 365 dni od rojstva otroka. Upravičenec je za čas trajanja pravice vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Vlogo je potrebno oddati najkasneje 30 dni PO rojstvu in priložiti kopijo 1. in 5. strani Materinske knjižice in rojstnega lista otroka. Vlogo oddate na centru za socialno delo, kjer ima družina stalno ali začasno prebivališče.
4. Pravica staršev do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva
Ta ukrep je namenjen staršem za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Pravico lahko koristi starš, ki:
- varuje in neguje enega otroka (do 3. leta starosti)
- varuje in neguje težje gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka (od 3. do 18. leta starosti otroka - potrebno priložiti zdravstveno dokumentacijo)
- varuje in neguje vsaj dva mladoletna otroka (do 8. leta starosti najmlajšega otroka).
Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (eden od staršev mora delati najmanj 20 ur tedensko). Oba starša lahko koristita to pravico hkrati, pri čemer skupna izraba ne sme preseči 20 ur tedensko.
Aneks k pogodbi oziroma pogodba o zaposlitvi za krajši delovni čas (razen s. p.) je obvezna priloga k vlogi - VLOGA ZA UVELJAVITEV PLAČILA PRISPEVKOV ZA ČAS KRAJŠEGA DELOVNEGA ČASA »OBRAZEC S-3/1«, ki se odda najkasneje 30 dni PO nastopu z delom za krajši čas. Delodajalec zagotavlja sorazmerno plačo, RS pa plačevanje prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti.
5. Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva v primeru štirih ali več otrok
Enemu od staršev pripada pravica, ki zapusti trg dela, zaradi nege in varstva štirih ali več mladoletnih otrok. Pravica obsega zgolj plačilo prispevkov za socialno varnost v višini minimalne plače. Do pravice je upravičen eden izmed staršev (vlagatelj), ki ima z otroki skupno stalno prebivališče v RS ter, da je bil zavarovan za starševsko varstvo vsaj 12 mesecev v zadnjih 3 letih ali je bil aktivni iskalec zaposlitve vsaj 12 mesecev v zadnjih 3 letih. Upravičenost do pravice traja do dopolnitve 18. leta starosti najstarejšega in do 8. leta starosti najmlajšega otroka. Vlogo »OBRAZEC S-3/2« se odda najkasneje 30 dni po zapustitvi trga dela.
6. Nadomestilo v času odmora za dojenje
Materi, zaposleni za polni delovni čas, pripada na podlagi potrdila specialista pediatra, do 18. meseca starosti otroka, nadomestilo za eno uro dnevno med odmorom za dojenje. Višina nadomestila je sorazmerni del osnove, kot se izračuna za materinski dopust. Nadomestilo se uveljavlja najpozneje 30 dni po pridobitvi pravice do odmora za dojenje pri delodajalcu z izpolnitvijo obrazca »OBRAZEC S-4/1«.
7. Pravice za otroke, ki potrebujejo posebno nego
Država nudi dodatno podporo staršem otrok s posebnimi potrebami.
7.1 Delno plačilo za izgubljen dohodek
To je dohodek, ki ga prejema starš, ki je zapustil trg dela oziroma se je zaposlil za krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem zdravju ali težko gibalno oviranega otroka. Pravico lahko koristita oba starša polovično (oba starša zaposlena za polovični delovni čas). Če starš neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno motnjo v duševnem in/ali gibalni oviranosti, je upravičen do 30 % višjega delnega plačila. Nadomestilo znaša 1,2-kratnik minimalne plače mesečno. Pravica se dodeli za čas veljavnosti zdravniškega mnenja komisije, vendar ne dlje kot do 18. leta starosti otroka, v primeru šolanja do 26. leta starosti otroka. Vlagatelj in otrok morata imeti vsaj začasno prebivališče in dejansko bivati v RS. Vlogo je treba vložiti 30 dni pred zapustitvijo trga dela ali najkasneje 30 dni po zapustitvi trga dela na CSD.
7.2 Dodatek za nego otroka
Dodatek za nego otroka je mesečna denarna pomoč, namenjena staršem, ki varujejo in negujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Namenjen je kritju povečanih življenjskih stroškov. Vlagatelj in otrok morata imeti vsaj začasno prebivališče in dejansko bivati v RS. Vlogo »OBRAZEC N-1« se odda po rojstvu in se prizna s prvim dnem naslednjega meseca.
Višina dodatka znaša 125,81 EUR. V primeru težke ali funkcionalno težke motnje v duševnem razvoju, težke ali funkcionalno težke gibalne oviranosti in/ali določene bolezni znaša dodatek za nego otroka 251,61 EUR. Pravica traja do otrokovega 18. leta starosti, v primeru šolanja do 26. leta starosti.
8. Otroški dodatek
Otroški dodatek je mesečni prejemek družine za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Pravica se uveljavlja na krajevno pristojnem CSD, kjer ima družina stalno ali začasno prebivališče in kjer dejansko prebiva z »VLOGO ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV« po rojstvu otroka v roku 30 dni, da se prizna z dnem rojstva. Če se uveljavlja po tem roku, bo pravica dodeljena s prvim dnem naslednjega meseca. Pravica se dodeli za obdobje enega leta. Višina otroškega dodatka je odvisna od višine dohodkov in premoženja upoštevanih oseb. V primeru enostarševske družine se znesek otroškega dodatka poveča za 30 odstotkov.
9. Dodatek za veliko družino
Dodatek za veliko družino je letni enkratni prejemek družine, ki neguje in varuje vsaj tri ali več otrok do starosti 18 let oziroma do 26 let starosti v primeru statusa učenca, dijaka, študenta ali vajenca. Vlagatelj pravice in vsi otroci morajo imeti isto stalno ali začasno prebivališče in dejansko prebivati v RS. Če družina že uveljavlja pravico do otroškega dodatka, ni potrebno oddajati posebne vloge, saj CSD o pravici odloči po uradni dolžnosti. Družina, ki otroškega dodatka ne uveljavlja oziroma do pravice ni upravičena, pa lahko pravico do dodatka za veliko družino uveljavlja na vlogi »OBRAZEC DP-4« v tekočem letu. Dodatek za družino s tremi otroki znaša 404,48 EUR, za družino s štirimi ali več otroki pa 491,52 EUR, ne glede na materialni položaj družine.
Roki za uveljavljanje pravic in vloga Centra za socialno delo
Poznavanje rokov za uveljavljanje posameznih pravic je ključnega pomena, saj zamuda lahko pomeni izgubo pravice ali njeno priznanje z dnem vložitve vloge. Na splošno morajo osebe, ki uveljavljajo pravice do starševskega varstva in nadomestil, imeti stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko prebivati v Republiki Sloveniji. Ključno je tudi, da so bile v času pred nastopom posamezne vrste dopusta zavarovane po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1).
Center za socialno delo igra osrednjo vlogo pri uveljavljanju pravic iz naslova starševskega varstva. CSD-ji strankam izročijo ustrezne obrazce, jih opozorijo na obveznosti do delodajalca ter jih seznanijo z nadaljnjim postopkom uveljavljanja posameznih pravic, vključno s posledicami zamude rokov.
tags: #zacasno #bivanje #materinski #dopust