Odrasli se v povprečju osemkrat na dan pogledamo v ogledalo. A kako je s tem pri dojenčkih? Pogosto se starši sprašujemo, ali dojenček pred ogledalom vidi le odsev ali se dejansko zaveda, da gleda samega sebe. Vzgoja otrok je polna dilem, ena izmed njih pa je tudi ta, ali je varen in koristen čas, ki ga dojenček preživi pred ogledalom ali zasloni. V klasičnem psihološkem eksperimentu iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja so raziskovalci opazovali skupino otrok, starih od 6 do 24 mesecev, ki so jim na nos nanesli nekaj rdečila in jih nato postavili pred ogledalo. Cilj je bil opazovati njihovo reakcijo. Ugotovili so, da dojenčki, stari med pol leta in enim letom, pogosto mislijo, da je otrok v ogledalu nekdo drug. Otroci med 13. in 18. mesecem starosti se v tem trenutku odzovejo z nekoliko večjim oklevanjem, medtem ko otroci po 18. mesecu starosti že jasno prepoznajo, da je odsev v ogledalu njihov. Te ugotovitve nakazujejo na postopno razvijanje zavedanja o lastnem jazu.
Razvoj samospoznaje: Od odseva do samoprepoznave
Proces samospoznaje pri dojenčkih je fascinanten in postopen. Že takoj, ko dojenček zagleda prikupen obraz v ogledalu, lahko izrazi navdušenje. Obračanje glave sem ter tja in opazovanje, kako dojenček v ogledalu posnema vsak njegov gib, je pogosto prizor, ki ga starši z veseljem opazujejo. Pri enem letu starosti ta fascinacija nad gibanjem odseva pogosto ostaja, otrok pa morda še vedno ne pomisli, da gre za njegov lastni odsev. Zanimivo je, da se je pri 18 mesecih Nik še vedno ni prepoznal v ogledalu. Šele ko si je poskušal odstraniti šminko s nosu pri 19 mesecih, se je začel bolj namensko gledati v ogledalo. Ta prehodna faza poudarja, da je prepoznavanje lastnega odseva pomemben mejnik v kognitivnem razvoju.
Študije na živalih so pokazale, da se nekateri bolj inteligentni sesalci, kot so sloni, delfini in šimpanzi, prepoznajo v ogledalu. To postavlja vprašanje, ali te živali posedujejo miselni koncept "sebe". Čeprav je težko z gotovostjo trditi, ostaja možnost, da imajo tudi one določeno stopnjo samospoznavanja.
Vpliv zaslonov na razvoj otrok: Med koristmi in tveganji
V zadnjih letih se veliko pozornosti namenja vplivu zaslonov na razvoj otrok. Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so jasna: otroci, mlajši od dveh let, naj ne bodo izpostavljeni zaslonom. V starosti od 2 do 5 let naj bo ta izpostavljenost v povprečju manj kot eno uro dnevno, idealno ob navzočnosti staršev in s kakovostnimi vsebinami. V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju se ta čas lahko podaljša na uro in pol dnevno, v tretjem pa na največ dve uri dnevno v prostem času.
Te strokovne podlage izhajajo iz številnih raziskav, ki preučujejo različne vplive zaslonov. Čeprav povezave niso vedno vzročne, saj na otrokov razvoj vplivajo tudi drugi dejavniki, kot sta izobrazba staršev in socialno-ekonomski status družine, so raziskave pokazale izrazito slabe učinke prekomerne izpostavljenosti zaslonom, še posebej v zgodnjem otroštvu. Mateja Vintar Spreitzer, dr., je na 8. slovenskem pediatričnem kongresu pojasnila, da imajo otroci, katerih televizija je prižgana v obdobju dojenčka, slabše razvite izvršilne funkcije in slabši besedni zaklad. Če je televizija prižgana, ko dojenček spi, je to povezano s slabšimi razvojnimi izidi otroka pozneje. Preučevanje interakcij med otroki in starši med vključenimi zasloni pa kaže na manj vzdrževane interakcije, slabši odziv staršev na dojenčka/malčka in manj kompleksne igre.
Zaslonska tehnologija in njeni vplivi: Od spanca do vedenja
Vključena televizija med obroki, celo samo občasno, pri dveh letih starosti otroka, je povezana s slabšim govornim IQ-jem pri starosti od 5 do 6 let. Podatki za ZDA kažejo, da takšno prakso izvaja četrtina družin. V Sloveniji so podatki za predšolske otroke leta 2016 pokazali, da je bila povprečna uporaba zaslona pri triletnem otroku dve uri dnevno, pri štiriletnem pa tri ure dnevno.
Zasloni vplivajo tudi na spanec. Uporaba pametnih naprav med dojenjem, stalno preverjanje obvestil, brskanje po družabnih omrežjih in javljanje na nenujne telefonske klice v prisotnosti otrok ima negativen vpliv na otroka in vodi v razvoj slabih navad uporabe zaslonov. Povezava med uporabo zaslonov pri malčkih in težavami s spanjem je močna: čas uspavanja je daljši, čas trajanja spanja pa krajši. Otrok se hitreje in pogosteje zbuja ter ima več nočnih mor.
Študije so potrdile tudi povezavo z debelostjo: več kot je otrok pred zaslonom, večja je njegova telesna masa. Vzrok je v nadomeščanju zdravih telesnih aktivnosti z zaslonom in uživanju prigrizkov. Doc. dr. Primož Kotnik, dr. med, specialist pediater, poudarja, da so otroci, ki pred ekrani preživijo preveč časa, običajno manj telesno dejavni, kar ima posledice, kot so večji indeks telesne mase, večja verjetnost za debelost in zaplete, povezane z debelostjo. Telesna nedejavnost pa povečuje verjetnost za vrsto bolezni, še posebej za bolezni srčno-žilnega sistema. Modra svetloba, ki jo naprave oddajajo, vpliva na hormonski sistem, kar lahko pred spanjem zamakne bioritem in zmanjša kakovost spanja.
Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih - problem kratkovidnosti
Zasloni in avtizem ter ADHD: Kaj pravijo raziskave?
V zadnjem času je veliko pozornosti namenjene preučevanju avtizma in avtizmu podobnih motenj. Študije do zdaj povezave med izpostavljenostjo zaslonom in temi motnjami niso niti potrdile niti zavrgle. Dve večji raziskavi sta bili objavljeni: ena iz Japonske, ki je vključila 84 tisoč otrok in ugotovila, da je čas pred zaslonom pri enem letu starosti povezan z večjo verjetnostjo za razvoj avtizmu podobne motnje pri treh letih, vendar samo pri dečkih. Na drugi strani pa francoska raziskava, ki je prav tako vključila veliko otrok, povezave ni potrdila. Poudarjeno je, da so otroci z avtizmom že sicer bolj nagnjeni k spremljanju zaslonov, starši teh otrok, ki so vedenjsko izjemno zahtevni, pa večkrat vključijo zaslon.
Podobno velja za motnje pozornosti in zbranosti ter ADHD: ADHD pri sedmih letih je povezan s časom pred zaslonom, vendar le, če gre za prekomerno izpostavljenost v prvih treh letih otrokovega življenja.
Kadar je zaslon lahko koristen: Premišljena uporaba v sodobnem svetu
Paradigma, da je čas pred zaslonom vedno škodljiv, je nekoliko preživeta. Zasloni lahko ponujajo tudi koristne vsebine: dostop do informacij, možnost učenja, povezljivost, nadomestno komunikacijo, nasvete in podporo pri bolezni ter med rehabilitacijo. V zgodnjem otroštvu je pomembna uporaba zaslona skupaj s starši, predvsem za to, da otrok doživi odziv odraslega in da so predvajane vsebine kakovostne ter starosti primerne.
Sašo Kronegger, socialni pedagog in mladinski delavec, poudarja, da se morajo mladi naučiti kritičnega pristopa do vsebin, ki jih najdejo na spletu. Ne smemo pozabiti, da ni vse, kar je na spletu, resnično. Otrokom je treba razložiti, da se ljudje na spletu pogosto predstavljajo v najlepši luči, kar lahko vodi v nezadovoljstvo s svojim življenjem. Spodbujati je treba otroke, da se z vrstniki družijo tudi v živo in da se z njimi pogovarjajo v živo, ne le prek naprav.
Društvo za zdravje srca in ožilja je v sodelovanju s Kroneggerjem razvilo program za učence 7. in 8. razreda ter njihove starše, ki jih uči odgovornejšega uporabljanja naprav. Ključno je, da se otroke nauči odgovorne uporabe tehnologij, ne pa da se jim le prepoveduje.
Pediater priporoča omejitev uporabe ekranov na dve uri na dan. Če je otrok do zdaj igral igrice po štiri ure dnevno, je treba čas pred ekranom zmanjševati postopoma. Pomembno je, da družina skupaj preizkuša čas brez gledanja v ekran in da otrok ozavesti svoje občutke. Starši morajo otroku pomagati odkriti svet izven zaslonov, ga spodbujati k druženju z vrstniki v živo, k gibanju v naravi in k cenjenju narave.
Vloga ogledal v otroštvu: Od igre do samozavesti
Kljub pomislekom glede zaslonov, pa ogledala predstavljajo drugačno zgodbo. Vaš otrok, ki se rad zvija pred ogledalom, opazuje svoje izraze in se igra s svojim odsevom, ni mali narcis. Vsi otroci že od rojstva obožujejo velika ogledala in igrače z ogledali, kar je dobro. Otroci že od rojstva radi opazujejo človeške obraze, obraz matere, ki nosi svojega novorojenčka, ga doji, se nagne k njemu med očesnim stikom in igro, pa je tisto, kar od malega najbolj gledajo. Vsak nov obraz je za dojenčka nova spodbuda za raziskovanje. In ko v ogledalu odkrije svojega, je to še toliko bolj zanimivo.
Sprva se otrok ne zaveda, da gleda samega sebe, to začne opažati najprej pri 18 mesecih. AGATIN NASVET: Kako veste, ali otrok že zaznava odsev v ogledalu? Poskusite vzeti v roke njegovo najljubšo igračo in mu jo pokazati za njegovim hrbtom v odsevu ogledala. Če otrok reagira na igračo v odsevu, je to znak, da prepoznava svoj odsev.
Dojenček se v ogledalu opazuje postopoma z bolj ali manj vsemi čutili. Skupno kramljanje pred ogledalom in pogovor skozi ogledalo krepita vez med vami in dojenčkom, saj dojenček (od približno 18. meseca dalje) v ogledalu vidi svoj obraz in znan obraz mame ob sebi.
Otroci so navdušeni nad ogledali v vseh starostnih obdobjih. Ko se sami sebe nagledajo, dotaknejo in občutijo celotno povezavo z vsemi čutili, se pred zrcalom naučijo imeti radi sami sebe. Če poznajo sebe in vedo, kakšni so videti, se v poznejših letih in odraslosti počutijo bolj samozavestno. Znajo poudariti svoje prednosti in slabosti ter imajo boljši odnos do svojega telesa - ne sramujejo se ga, saj jim njihov videz deluje samoumevno in povsem naravno. Zato se ne bojte obkrožati svojih otrok z ogledali in varnimi igračami z ogledali v vseh starostnih obdobjih.
Priporočila za varno uporabo zaslonov in radovednost v ogledalu
Primarni pediatri iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo Slovenski pediatri so skupaj s Safe.si, Logout in drugimi strokovnjaki pripravili priporočila za uporabo zaslonov pri otrocih. Do drugega leta starosti naj otrok sploh ne bo izpostavljen zaslonom. Od 2. do 5. leta naj bo časovna omejitev manj kot ena ura na dan, naraščajoče sorazmerno s starostjo in le ob prisotnosti staršev (okvirno pri triletnem otroku 20 minut dnevno ali pri štiriletnem otroku 30 minut dnevno). Od 6. do 9. leta naj otrok pred zasloni ne preživi več kot eno uro na dan, nato do 12. leta največ uro in pol, do 18. leta pa naj bo ta časovna omejitev največ dve uri na dan. Pomembno je, da so vsebine starosti primerne in kakovostne.
Pri uporabi naprav z zasloni je pomembno, da skrbimo za zdravje in dobro počutje. Preprečimo kratkovidnost in utrujenost oči (pravilo 20-20-2). Otrok naj vsakih 20 minut pogleda stran od zaslona in 20 sekund gleda (vsaj 20 metrov) v daljavo. Vsak otrok ali mladostnik potrebuje dovolj spanja in gibanja. Skupaj z otrokom poiščimo oblike preživljanja prostega časa brez zaslonov. Otroku pomagajmo zaslon ugasniti, ko doseže dnevno omejitev. V digitalni svet skupaj z otrokom vstopimo premišljeno. Izberimo otrokovi starosti primerne vsebine, programe, igre in pri tem upoštevajmo PEGI oznake oz. ustreznost vsebin za otrokovo starost. Upoštevajmo pravice otrok in mladostnikov do zasebnosti in jih po nepotrebnem ne izpostavljajmo na internetu. Družinski načrt uporabe zaslonov je lahko dober pripomoček pri vzgoji. Pomembno je, da velja za vse družinske člane, ne le za otroke. Določena je ura v dnevu, ko vsi družinski člani zaslone ugasnejo. Noč je namenjena spanju.
V nasprotju z morebitnimi pomisleki, da bi se dojenček lahko prestrašil svojega odseva, raziskave in izkušnje kažejo, da je interakcija z ogledalom pozitivna izkušnja, ki spodbuja razvoj in samozavedanje. Zato naj vas ne skrbi, če se vaš otrok rad gleda v ogledalo; to je naraven in koristen del njegovega razvoja.