Nosečnost je obdobje, ki prinaša nešteto sprememb, ne le na telesni, temveč tudi na čustveni in socialni ravni. Medtem ko se mnoge ženske veselijo tega novega poglavja, se nekatere soočajo z občutki osamljenosti in potrebo po umiku od prijateljev. Ta odmaknjenost pogosto izvira iz kompleksnega prepleta čustev, ki jih lahko sproži srečanje z zavedanjem lastne poti do materinstva in potmi drugih. Vprašanje "zakaj se v nosečnosti izoliram od prijateljev" se dotika globokih psiholoških procesov, ki jih je ključno razumeti, da lahko negujemo tako svoje dobro počutje kot tudi odnose z bližnjimi.
Zavist in ljubosumje: Zelena pošast ob sreči drugih
V življenju se morda niste prav pogosto srečevali z zavistjo in ljubosumjem. Živeli ste skozi odnose, v katerih ste dobili dovolj ljubezni in pozornosti, predstave o sebi in svetu niste merili glede na uspehe drugih, nekako ste bili pomirjeni s tem, kdo ste, kaj imate. Potem se vama je zgodila diagnoza neplodnosti in vaš svet in vse življenjske aktivnosti so postale usmerjene v projekt zanositi in donositi zdravega otroka. Prav to je zasadilo v vas črv dvoma v lastno rodovitnost in svet je postal oder, na katerem ste se lahko v vsakem trenutku srečevali z nosečnostjo drugih ljudi. Oni imajo nekaj, kar meni še ni dano! Zavist, ta zelenooka pošast, ni tujka pri izzivih neplodnosti. Zavist, ki jo čutimo ob nosečnosti veselega pričakovanja, o katerem nas obvestijo prijatelji, sorodniki, sodelavci, je normalna in pogosta. Ta se lahko pojavi tudi ob nosečniškem trebuščku, ki nam naključno prekriža pot. Pa ne zato, ker oni nimajo težav s plodnostjo, mi pa jih imamo… pač pa, ker je njim kot osebi to uspelo, nam pa ne, in menimo, da imajo oni nekaj, do česar niso upravičeni, zase pa menimo, da imamo do tistega, kar ima drugi, enako ali celo večjo pravico.
Zavist ob in ljubosumje na nosečnost in starševstvo drugih parov sta pomembna psihološka izziva, s katerima se moramo naučiti živeti, da preživimo. Razumevanje miselnih konstruktov, iz katerih se zavist napaja, vam lahko pomaga zmanjšati nelagodje. Gre za povsem naravno čustvo. Pomnite, da niste slaba oseba, slab prijatelj ali sorodnik, če se v vas ob nosečnosti drugih prebujajo takšni občutki.
Miselni konstrukti, ki napajajo zavist in ljubosumje ob tuji nosečnosti
Ko se soočamo s težavami pri zanositvi, postanejo nosečnosti prijateljev ali znancev še posebej boleče. Pogosto se sprašujemo, zakaj se to dogaja drugim, medtem ko nam nam ni uspelo. Tukaj je nekaj scenarijev, ob katerih si lahko zastavite vprašanje, zakaj je ona do tega upravičena in ne jaz?
#1 Nesrečna naključja in "nezasluženo" starševstvo: Prijateljica v stiski vam zaupa, da je čisto po nesreči zanosila in da bo nosečnost odpravila. Zakaj zanosijo ženske, ki se niti ne trudijo, da bi zanosile, in jim je zanositev in nosečnost čisto odveč? Zakaj sta soseda, gospa in gospod Nesočutna Starša, spet v veselem pričakovanju? To bo že njun tretji otrok. Kako je to mogoče, saj ju slišimo, kako nesočutno ravnata z otroki in kako grozna starša sta, medtem ko vama, ki dajeta v to ves svoj trud, ne uspe zanositi, ne glede na to, kako močno se trudita. Resnica je, da nosečnost ne diskriminira. Zanositev ni odvisna od tega, kako močno se trudite in si prizadevate, niti ne od tega, kako dober ali slab starš ste.
#2 Pritoževanje nad nosečniškimi tegobami: Nič ne podžge jeze in ljubosumja bolj od pritoževanja noseče prijateljice nad jutranjo slabostjo, otečenimi nogami, utrujenostjo in drugimi tegobami, ki se dogajajo v nosečnosti. Ali pa utrujenost zaradi neprespanih noči in neutolažljivega joka dojenčka. Kako si drzne jamrati nad svojim življenjem, medtem ko ste vi že dali vse, da bi dobili otroka? Takole je. Nikakor ne smete pozabiti, da ko boste sami enkrat v njeni vlogi, si boste tudi želeli pritoževati. Če se boste silili vzdrževati in dajati vtis vedno zadovoljne nosečke in mlade mamice, boste naredili dobro podlago za poporodno depresijo. Nosečnost in zgodnje starševstvo nista enostavna! Če boste skrivali svoje boje, boste naredili medvedjo uslugo svojemu duševnemu zdravju. Pomnite! Zaradi izkušnje neplodnosti imate večje tveganje za razvoj poporodne depresije. Nosečnost in mlado starševstvo sta tako hkrati radostna in zahtevna. S pritoževanjem ni nič narobe. Narobe bi si ga bilo interpretirati, kakor da svoje vloge ne cenijo. Pritoževanje enostavno spada k starševstvu in nosečnosti.
#3 Zavist kot krinka žalosti in jeze: Neplodnost v vseh svojih dimenzijah močno zaznamuje in frustrira. Žalost, jeza, žalovanje in strah so pogosta in povsem normalna čutenja. Zavist je samo krinka jeze in žalosti. Na mnoge načine je lažje čutiti zavist in ljubosumje in usmeriti ta težka čutenja navzven, kakor se zazreti vase in si priznati, da ste žalostni, jezni, obupani. Ljubosumje nima toliko opraviti z nosečnostjo vaše prijateljice, sorodnice, kakor z direktnim stikom z žalovanjem za svojo lastno nezmožnostjo zanositi in donositi zdravega otroka. Če težka čutenja močno vplivajo na to, da ne morete uživati v svojem življenju, razmislite o pogovoru s strokovnjakom.
Informacije o nosečnosti in skrbi za dobro počutje
Ginekologinja dr. Jasna Kuhelj-Recer pojasnjuje, da ko ženska zanosi, se na telesni in duševni ravni odvijajo velike spremembe. Lahko bi rekli, da je ženska v povsem drugačnem stanju. Bolj zaznava svojo okolico, bolje vidi, sliši, vonja in postane bolj čustveno občutljiva, kar pomeni, da negativne impulze dojema še bolj negativno in pozitivne bolj pozitivno. Mati narava jo je ustvarila takšno in tako poskrbela za njeno varnost pred sovražniki.
Na telesni ravni se prav tako dogaja več stvari. Nosečnica postaja vse bolj sočna in polna vode ter raznih telesnih sokov. Posledica tega je lahko več sline v ustih, več solzenja in izcedka iz nožnice. Ker se maternica veča, pritiska na mehur in zato hodijo nosečnice ponoči (pa tudi podnevi) pogosto na stranišče. Zelo kmalu jo pričnejo tiščati tudi dojke, zaradi več hormonov in mlečnih žlez se napnejo, napenja pa se tudi koža. Hkrati postajajo vse bolj utrujene, hitreje so zaspane in imajo vso pravico do popoldanskega počitka. Nosečnice so velik cvet, zato naj jih rajši obdarimo kot jih karamo, pravi dr. Jasna Kuhelj-Recer.
Podivjani hormoni so na višku in dobesedno preplavijo vse telo. Pravzaprav bi lahko rekli, da hormoni vodijo in pripravljajo bodočo mamico. Ker imajo hormoni veliko moč, bi rekla le, da se jim je potrebno prepustiti. Teh hormonov nikoli ne zdravimo ali popravljamo. Gre za čisto avtonomno zadevo in v njo se ne vtikamo. Torej, načeloma hormonov ne dodajamo, razen na začetku, ko še ni posteljice. Poskrbimo pa lahko za pozitivno počutje nosečnice, uravnavamo okolje, v katerem živi, da se stvari lahko odvijajo brez težav naprej. "Zaupati je potrebno v sebe in dejstvo, da bo vse dobro," pravi ginekologinja Jasna Kuhelj - Recer.
Pazi na svojo nosečnost! | Leslea Walters | TEDxWinnipeg
Vpliv stresa in telesne aktivnosti na nosečnost
Stres je najbolj negativen, predvsem ob začetku nosečnosti zelo negativno vpliva na nosečnost. Zato je dostikrat eno prvih zdravil, da nosečnica ostane doma. Nosečnici stres pomeni že zgodnje vstajanje, če je zaspana, jutranje urejanje, hitenje za prevozom, če pa jo še v službi kdo nadleguje s svojimi problemi, je za njo to še dodatni stres. Stres je morda res najbolj problematičen. Bodoča mamica se mora zavedati, da ima dvojno delo: skrb zase in za bodočega otroka.
Fizični napori morda niso takšna težava, saj jo bo telo jasno opozorilo, kdaj mora prenehati. V nasprotnem bo hudo narobe. Pričelo jo bo špikati v trebuhu, težko bo dihala. Enostavno bo vedela, da pretirava in ne zmore. Šport je potrebno malo zmanjšati, vendar je priporočljiv čez celotno nosečnost. Seveda, če poteka vse normalno. Odsvetujemo razne ekstremne in adrenalinske športe, jahanje in športe, kjer je veliko tresenja ter nihanja pritiska. Najboljši šport pa je zagotovo posebna telovadba za nosečnice, ki je prilagojena zgodnji in kasnejši nosečnosti ter sposobnostim nosečnic. Vsaka nosečnica pa dobi tudi materinsko knjižico, kjer so navodila za nosečnico. Uvodna knjižica je povezava med njo in vsemi njenimi zdravniki in porodnišnico. Svetujemo, da ima to knjižico vedno s seboj. Za vsak primer, če se ji na primer kaj zgodi, da se ve, v katerem mesecu je, v kateri fazi je, da ima vpisano svojo krvno skupino in da se ji lahko takoj pomaga. Bela knjižica pa je njen priročnik, navodilo za nosečnost. V njej so navedene tudi vaje za nosečnice.
Kolesarjenje je velikokrat problem, tu so mnenja deljena. Nekateri pravijo, da nosečnica absolutno ne sme na kolo, ker se ji lahko kaj zgodi, jo povozi avto ali kaj podobnega. Toda potemtakem bi morala biti nosečnica ves čas doma. Sama menim, tudi v nekateri literaturi je to zaslediti, da ženska lahko kolesari, vendar mora imeti kolo dobro vzmeteno in ne sme voziti čez visoke robnike. Vendar se mora zavedati, da je njeno gibanje lahko omejeno, včasih so sklepi otečeni, tudi mišice delujejo malce drugače, zato mora biti bolj previdna.
Fizična obremenitev v času nosečnosti se zelo spreminja. V prvi polovici nosečnosti je fizična obremenitev manjša, takrat se trebuščka še ne vidi dosti. Nosečnica še precej zmore. Nato pa problem postaja vedno večja teža, vedno večji volumen. V 36. tednu, zadnji mesec nosečnosti, naj raje vadi doma, leže. Ob koncu nosečnosti je primerno tudi plavanje. Vročino nosečnice težko prenašajo, zelo težko. Imajo vsaj za pol stopinje višjo temperaturo. Načeloma jim je že tako vedno vroče. Morajo se veliko hladiti.
Mitov in resnic o nosečnosti
Mitov je precej, redko kateri je koristen. Mamica naj zaupa sebi in svojim čutom. Eden izmed njih je, da nosečnica ne sme dvigovati rok v zrak, ker ji bo ušla voda. To seveda ne drži, če gre za normalno nosečnost. Drugi pravi, naj zaužije veliko medu vsak dan, tudi ta ne drži, saj so velike količine sladkorja škodljive tako prihajajočemu malčku, ki še nima razvitega sistema za predelavo sladkorja, kot nosečnici, ki lahko dobi sladkorno bolezen.
Nosečnica mora imeti več majhnih obrokov na dan. Uživati mora uravnoteženo prehrano, enkrat tedensko pa naj si privošči morsko hrano. Občasno naj poje tudi malo kos temnega mesa, da bo dobila dovolj železa. Načeloma naj se nosečnica izogiba sladkarijam in dodanemu sladkanju. Torej, jaz svojim nosečnicam zelo odsvetujem sladkarije. V telesu nosečnice se dogaja proces kopičenja maščob. Hormoni pa delujejo kot v pradavnini, ko še ni bilo hladilnikov, ko se je nosečnica po porodu »hranila« bolj iz lastnih zalog. Mi pa živimo v obdobju hladilnikov, torej nam po porodu ne bo zmanjkalo hrane.
Naj pije čim manj kave in pravega čaja. Kolikor je nujno, v presledkih, saj otročku povzroča hitro bitje srca in se ga s tem pravzaprav muči.
Nosečnica se mora zrediti za 12, 13 kg. Otroci, ko se rodijo, ponavadi tehtajo 3,5 kg (od 2,5 kg do 4,5 kg), vsaj toliko se mora zrediti tudi mamica oz. še kakšen kilogram zraven. Idealno je, da se njena teža v povprečju poveča za 1,5 kg na mesec.
Spolnost ni priporočljiva pri tistih, ki jim grozi prezgodnji porod. Drugače pa imajo nekatere ženske med nosečnostjo povečano željo po spolnosti, nekatere pa zmanjšano. Tudi moški, nekatere moti, da je ženska noseča, ker se bojijo, da bi poškodovali otroka. Načeloma je telo nosečnice prilagojeno, da do poškodb pri spolnosti ne pride. Spolnost je dovoljena, če ne gre za rizično nosečnost. Upoštevati je potrebno, da je anatomija drugačna in zato je potrebno prilagoditi tudi položaje. Spolnost se v zadnjem mesecu nosečnosti praviloma odsvetuje, je povedala Recerjeva.
Najboljši položaj za spanje je na boku, podloženem na različne načine. Če mamica želi svojemu otroku dobro, naj neha kaditi, pa naj bo občasna ali strastna kadilka. Če mama kadi, se otrok rodi z manjšo porodno težo, lahko so okvare in kasneje ima lahko tudi otrok težave z odvisnostjo.
Svetujem, da zaupajo v svoje telo, saj je ustvarjeno, da rodi otroka in ravno v tem je ženska posebna.
Komunikacija in podpora v času nosečnosti in soočanja z neplodnostjo
Prva večja odločitev se začne ob ginekološkem pregledu, ki tudi uradno potrdi nosečnost. A kaj sedaj? Je že čas, da srečno novico izvejo vsi, ali je bolje, da jo s partnerjem zadržita nekaj časa zase? S tem uvodnim obdobjem nosečnosti je povezano nemalo ’vraževerja’ in mitov, zakaj se v tem času ni dobro prenagliti. A večina nosečnic se drži nenapisanega pravila, da je novico varno razkriti šele po 12. tednu nosečnosti. »Kaj pa, če ne bo vse v redu in se nosečnost zaključi predčasno?« »Kaj pa, če bodo testi pokazali, da se plod ne razvija pravilno?« Pomislekov in skrbi je v tem času kar nekaj, zato ni nič čudnega, da so deljena tudi mnenja o razkritju novice najbližjim.
Obstajajo različni pristopi k razkritju novice:
Zgodnje ptice: To so največkrat ženske, ki ne želijo čakati in novico razširijo takoj, ko na testu nosečnosti zagledajo pozitiven znak. A strokovnjaki so te nosečnice razdelili predvsem na dve ključni skupini, in sicer tiste, ki so se dalj časa trudile zanositi in jim je končno uspelo, zato si želijo srečo takoj deliti z ostalimi, ter tiste, ki se v prvih mesecih soočajo z izrazito jutranjo slabostjo, ki je ni moč skriti, zato o tem raje obvestijo vse v bližini. »S partnerjem sva se trudila zanositi več kot tri leta in to obdobje je bil za naju velik stres. Vsakič, ko je test nosečnosti pokazal negativno, mi je bilo zelo hudo. Prav zato nisem čakala niti sekunde, ko nama je ginekologinja potrdila nosečnost. Sreča je bila nepopisna, zato sem takoj poklicala starše in najbližje prijateljice.« Tadeja, 37.
Razkritje po 12. tednu: Večina žensk se še vedno drži pravila 12. tednov, ki predstavlja tudi vstop v 2. tromesečje, ko se možnosti za spontani splav drastično zmanjšajo. V prvih treh mesecih se namreč odvijajo neverjetne spremembe v razvoju ploda, ob tem pa se pojavljajo tudi tveganja za nepravilnosti. Kar 80 % vseh spontanih splavov se zgodi ravno v tem obdobju, pri približno polovici pa so razlog kromosomske nepravilnosti. V tem času (med 11. in 13. tednom) poteka tudi merjenje nuhalne svetline, ki da še dodatne potrditve o razvoju ploda. »Dve prijateljici sta izkusili spontani splav v 10. tednu nosečnosti, njuna izkušnja pa mi je še bolj utrdila prepričanje, da ne bom razglašala svojega stanja, vse dokler ne minejo vsaj prvi trije meseci. Novice s partnerjem nisva želela deliti z nikomer, tako da je bila kar 14 tednov to le najina skrivnost.« Meta, 29.
Pozno razkritje: Čeprav nekatere nosečnice z velikim veseljem delijo svoje trebuščke na družbenih omrežjih, so tudi takšne, ki nosečnost skrivajo, kolikor se le da dolgo. Strokovnjaki so te ženske razdelili na več skupin, in sicer na tiste, ki se med nosečnostjo soočajo z ambivalentnimi občutki glede materinstva, morda tudi tesnobo in depresijo; imajo za seboj izkušnjo splava, zato so nekoliko bolj previdne; ali pa želijo imeti za seboj vse preglede, ki kažejo razvoj ploda, genetske teste … »S partnerjem sva se že pred spočetjem otroka dogovorila, da ne bova razglašala novice nikomur in da bova pač enostavno počakala, dokler trebuha ne bova več mogla skrivati. Zdelo se nama je, da je to čisto najina stvar in pravica. Prva je seveda opazila moja mama, ko v začetku 6. meseca tudi široka tunika ni več pomagala. :) Helena, 27.
Prednosti in slabosti skrivanja nosečnosti pred 12. tednom:
- Prednosti: Tveganje za splav se po prvem trimesečju zmanjša. Večje zaupanje v zdravo nosečnost ob opravljenih ultrazvočnih pregledih in ostalih preiskavah ob določenem mejniku. Zasebnost v partnerskem odnosu, brez prezgodnjega vključevanja izvirne družine, prijateljev, sodelavcev v zvezi z nosečnostjo.
- Slabosti: Prvo trimesečje brez podpore bližnjih. Morebitna izpostavljenost nevarnostim na delovnem mestu, če o nosečnosti ne obvestite delodajalca. Prijatelji in družina bodo morda izvedeli od drugih virov, kar lahko privede tudi do nesoglasij.
Napoved nosečnosti različnim skupinam: Starši, prijatelji, sodelavci. Morda je še najbolj smiselno novico o nosečnosti deliti različnim skupinam v različnih obdobjih. Večina nosečnic si najprej želi novico deliti z najožjimi družinskimi člani (starši, brati, sestrami), nato s prijatelji in šele na koncu s sodelavci (delodajalcem). Novica je zagotovo pomembna za starše, še posebej, če bo to zanje prvi vnuk. Nekateri pari priredijo dogodek za družino, s katerim na izviren način razkrijejo nosečnost in/ali kasneje tudi spol otroka. Njihov odziv je zagotovo nekaj neprecenljivega. Poleg družine zagotovo sledijo prijatelji; ne le, da je nekaj najlepšega deliti pomembne mejnike z ljudmi, ki so nam najbližje, na ta način se boste izognili izgovorom, zakaj naenkrat ne pijete več kave in alkohola. Tudi družbena omrežja so eden od načinov, s katerim nekatere nosečnice delijo novico z ljudmi, ki so jim blizu. Običajno je to kar objava ultrazvočnega posnetka. Seveda to storite le v primeru, če se vam takšen način ne zdi poseg v vašo intimo. Prej ali slej pa boste morali povedati tudi delodajalcu, še posebej, če vas muči slabo počutje, slabost ali imate zdravstvene težave. Nujno pa je opozoriti na svoje stanje v primeru, če opravljate fizično delo, delo z nevarnimi snovmi, tvegano delo, ki vključuje možnost okužb in podobno.
Če težka čutenja močno vplivajo na to, da ne morete uživati v svojem življenju, razmislite o pogovoru s strokovnjakom. Veliko težje pa je to novico povedati prijateljem oz. družinskim članom, ki se soočajo z neplodnostjo in ne morejo imeti otrok. Na primer: »Anja, se spomniš, ko sem ti razlagala, da si s Petrom želiva še enega otroka…? No, sedaj sem noseča. Želela sem, da slišiš to novico od mene prva, ker si moja prijateljica in te cenim. Vem, da ti mora biti ob tem težko. Kljub temu, da sem noseča, ti vseeno želim stati ob strani.« Novico ji povejte privatno ali zasebno. Ko ji poveste novico o vaši nosečnosti, ji pustite čas in prostor, da jo bo lahko sprejela. Ne vzemite tega osebno, če se bo ob tej vaši veseli novici zjokala ali vam ne bo čestitala. Ostanite v stiku z njo - kljub vaši nosečnosti. Dajte ji vedeti, da vam je mar za njo.
Verjamem, da si za svojo prijateljico ali prijatelja pripravljena storiti veliko, a kaj, ko kdaj ne veš, kaj je tisto pravo. Večina ljudi starševstvo jemlje kot samoumevno vlogo, ki jo bodo nekoč imeli. Zato ti je kdaj lahko zelo neprijetno, ko se tebi želja po materinstvu uresniči, medtem ko se tvojim bližnjim vse bolj odmika. Po mojih izkušnjah si ljudje ne želijo pomilovanja, z njimi tudi ni treba delati v rokavicah in jim v njihovo dobro prikrivati dejstva, da boš postala mama. Vsekakor pa bodi obzirna s tem, kako poveš novico o nosečnosti, ker si še enega udarca res ne zaslužijo. Zdravljenje neplodnosti je zahtevno, čustveno zelo naporno obdobje s številnimi strahovi, ljubosumjem in navali žalosti in lahko traja več let. Predno boš novico o svoji nosečnosti delila s širšim krogom ljudi ali morda celo pripravila zabavo ob proslavitvi, raje to najprej na samem deli s prijateljico, ki se sooča z neplodnostjo. Če je ne moreš ujeti osebno, jo pokliči, ji pošlji sporočilo, da bi se rada z njo o nečem pogovorila ali ji v skrajnem primeru povej preko sms-a. Taka sporočila so sicer rahlo neosebna, a v primeru, da je drugače ne moreš ujeti, bo tudi to boljše, saj bo imela čas novico predelati in sprejeti na samem. Obstaja velika verjetnost, da se bo zaradi žalosti zjokala, zato je večji krog ljudi le dodatna obremenitev. Ne zameri ji, če se razglasitve nosečnosti in spola, baby showerja ali morda celo zabave ob rojstvu otroka ne bo udeležila ali se te bo nekaj časa celo izogibala. Povprašaj jo, če si želi prejemati tvoje nosečniške fotografije in slike tvojega novorojenčka. Ja, tudi to je lahko čustveno izredno naporno zanjo. Verjemi, ne gre za neuvidevnost ali egoizem, ne pomeni, da ti ne privošči sreče in veselja, le njena bolečina, ker ne more deliti iste novice in fotografij svojega trebuščka in ultrazvoka, je tako velika, da zraven ne zmore še veselja zate. Z zamudo bo zagotovo prišel dan, ko ti bo lahko iz vsega srca čestitala, se veselila s tabo in ti stala ob strani. Nikakor svoji prijateljici, ki se sooča z neplodnostjo, svoje nosečnosti ne prikrivaj, ne delaj se, kot da se ni nič zgodilo, ne razkrij ji svoje nosečnosti zadnji in ne ji lagati, dokler ne bo res očitno, ker nosečniškega trebuščka ne boš mogla več prikriti. Če sumi, da si noseča in te vpraša za potrditev, nikakor ne zanikaj. Zgodnje nosečnosti večina žensk sicer ne želi razkriti oz. s tem čakajo tri mesece, v tem primeru pa je moj nasvet, da vseeno poveš. Če sta si s to prijateljico ali morda sestro blizu, naj bo med prvimi, ki bo za tvojo nosečnost izvedela. Prav tako ne poskušaj ublažiti novice s tem, da ji zraven daš dobronamerni nasvet ali spodbudo, kot je na primer, da bo ona zagotovo naslednja in da se bo tudi njej nasmehnila sreča. Ni treba dodati, da te je skrbelo, kako bo sprejela novico, ker konec koncev se svoje nosečnosti z vso pravico veseliš in jo tudi lahko brezskrbno deliš s komerkoli želiš. Če boš videla, da je prijateljici ali sestri hudo, jo objemi, lahko se z njo zjočeš in ji poveš, da si iz vsega srca želiš, da bi tudi ona postala mama. Pokaži ji, da ti je mar zanjo in za njeno stisko, vendar potem ostani pri tem. Novico o svoji nosečnosti ji povej direktno, a nežno, uvidevno in brez drame.
Prav gotovo poznate vsaj dve prijateljici, ki lahko potrdita tezo o 'nalezljivi nosečnosti'. Želja po otroku je namreč med prijateljicami veliko bolj intenzivna, kadar se pogovarjajo o tej temi, kadar ena izmed prijateljic načrtuje nosečnost ali pa je že noseča, kar je bilo potrjeno tudi v znanstveni raziskavi iz leta 2014, ki je bila objavljena v časopisu American Sociological Association. Raziskovalci so analizirali podatke 1720 žensk v ZDA med letoma 1990 in 2000. Med intervjuji so ženske raziskovalcem zaupale o prijateljskih vezeh, ki so jih potem raziskovalci spremljali vseh deset let. Še posebej so se osredotočali na najboljše prijateljice, katerih prijateljstvo je trajalo še iz srednje šole, in ugotovili so, da obstaja povezava med prijateljstvom in nosečnostjo v podobnem terminu. Obstajajo tri teorije: ženska naj bi bila bolj naklonjena ideji o materinstvu, kadar lahko pri prijateljici vidi, kako se dobro spopada z novo, starševsko vlogo. Po drugi strani pa se hkrati ne želi počutiti, kot da nekaj zamuja, kadar ugotovi, da je njen krog prijateljic in znank večinoma v pričakovanju ali pa so že postale matere. Kot tretje pa obstajajo tudi finančni razlogi, saj si prijateljici, ki sta noseči ali imata otroke v bližnjem obdobju, lahko nudita nekoliko več podpore, si delita stroške, druga drugi posojata oblačila in opremo ipd. 'Skupna' nosečnost je lahko očitno prav zabavna. Hkrati imata s prijateljico druga drugo in se lahko o vsem pogovorita, si nudita oporo in razumeta čustvena nihanja. Nosečnost v istem obdobju s prijateljico je ena lepših življenjskih izkušenj.
Osamljenost v pričakovanju
Preden kdo pomisli, da v nosečnosti (ali nasploh v življenju) nimam podpore s strani najbližjih ali da mi manjka ljubezen partnerja, naj kar takoj povem, da temu še zdaleč ni tako. Vsi moji najljubši me 100% podpirajo in mi pomagajo. Mitja je najbolj krasen partner, kar bi si jih v obdobju nosečnosti lahko želela - nežen, pozoren in uvideven. Generalno sem večino časa v nekem “elevated” moodu, polna ljubezni, hvaležnosti in pristne radosti ob tem, ko se veselim februarja. Vsako jutro, ko se zbudim, se najprej zahvalim za to, da je življenje tako lepo. Vsake toliko pa se kot strela z jasnega pojavi občutek, da sem v vsem skupaj v končni fazi sama. Veseli me, ker sva z Mitjem eden do drugega uvidevna in vsak od naju drugemu pušča točno toliko svobode, kot jo drugi potrebuje. Tekom desetih let, kar sva skupaj, sem sama največ morala narediti na tem, da sem začela verjeti vase in v to, da sem vredna tega, da si moj partner želi biti z mano. Naučila sem se, da si v kletko zaprta ptica želi samo pobega, svobodna ptica pa se z veseljem vrača v gnezdo. Oba imava vse razloge, da drug drugemu zaupava. Kljub temu si včasih, ko je Mitja s prijatelji, ne morem pomagati, da ne bi padla v razmišljanje, da “nimam nikogar”. Vem, da temu ni tako, ampak v tistem trenutku, ko me ta občutek prevzame, tega enostavno ne vidim. Zgodi se, da postanem zavistna ob misli na to, kako super se ima moj partner s prijatelji. Vem, da niti slučajno ne beži od mene, pa se včasih vseeno tako počutim. Če bi ga poklicala in prosila, naj ta trenutek pride k meni, ker ga potrebujem, bi se isto minuto odpravil domov. Tega seveda ne bi naredila, če ne bi bilo res nujno. Verjetno se na tej točki sprašujete, kaj hudiča potem sploh hočem. 🙂 Iskreno povedano, včasih res ne vem. Kakorkoli se veselim februarja in rojstva najine štručke, me včasih prešine, da iz trenutnega stanja zame (kot žensko) ni pobega. Daleč od tega, da si pobeg želim, težko pa je sprejeti, da nimaš niti te možnosti. Povedano enostavneje: moški si lahko v vezi, v kateri pričakujete otroka, vzamete oddih in preživite večer s prijatelji. Od partnerke in njenih nosečniških težav, ki jih mogoče ne razumete, se lahko distancirate. Lahko greste ven in spijete točno toliko piv, kot si jih želite. Ženske svojo nosečnost nosimo s seboj. Ne moremo pozabiti na to, da je otrok v trebuhu odvisen od nas in od tega, kako ravnamo s svojimi telesi. Ne moremo se nekontrolirano prepustiti večeru in spiti 5 gin-tonikov. To seveda slej ko prej sprejmemo. V prvi vrsti se seveda večinoma veselimo celotnega procesa, a včasih nam hormoni v trenutku spremenijo razpoloženje in nad njim izgubimo nadzor. Zato smo v tem obdobju izjemno ranljive, občutljive in potrebujemo ogromno mero razumevanja, spodbude in objemov. Pa da ne bom posploševala - ne vem, kako je pri drugih nosečkah - pri meni je tako. Na srečo si v resnici ne želim popiti 5 gin-tonikov. Nimam potrebe po večeru “na off”. Kar me straši, je dejstvo, da nimam niti te možnosti. In ker tega “zasilnega izhoda” ni in ga ne bo naslednje leto ali več, me to na trenutke spravlja v položaj, ko se počutim ujeto. Me vsaj malo razumete? Mamice, ste se kdaj soočale s podobnimi občutki v času nosečnosti? Prepričana sem, da v takih in podobnih občutkih še zdaleč nisem osamljen primer. Je pa res, da je taka čustva zelo, zelo težko ubesediti, sploh, ker se ob tem, ko o tem govoriš, lahko počutiš skrajno sebično in nehvaležno (ker otroček res ni ničesar kriv). Osebno me je bilo nekaj časa strah, da se bodo moji občutki na nek način “preslikali” na otroka in da bo podzavestno prevzel prepričanje, da ni zaželen. A odločila sem se verjeti, da je iskrena ubeseditev tega, kar nas žre, na dolgi rok veliko bolj zdrava odločitev tako za nas kot za nerojenega otroka. Če ne želim, da me ti občutki prevzamejo za dalj časa, je bolje, da o njih govorim, saj jih na ta način lahko “ozdravim” in odpravim. Imam prav? Mogoče bo po tem zapisu tudi moškim jasneje, od kod ženski nosečniški izbruhi žalosti in jeze, ko domov pridete ob 11:00 zvečer. Čeprav se vam ta ura mogoče res zdi zgodnja, morate razumeti, da včasih na uro gledamo vsake tri sekunde samo zato, ker se počutimo osamljene in ujete (pa čeprav se večino časa božamo po trebuščku in blaženo smehljamo). In zdaj tudi razumete, da niste vi krivci za našo osamljenost, krivi so (lahko tudi) hormoni. In vse, kar včasih potrebujemo, je pogovor, objem in zagotovilo, da je vse v najlepšem redu in da ste radi z nami, vsem našim muham navkljub.
Nosečnost in partnerski odnos: Spremembe in izzivi
Nosečnost je posebno življenjsko obdobje, ki prinese številne spremembe - ne le fizične in čustvene, temveč tudi spremembe v dinamiki partnerskega odnosa. Ko se telo pripravlja na prihod novega družinskega člana, se marsikaj spreminja tudi v odnosu med partnerjema. Nekateri pari v tem obdobju najdejo novo globino in povezanost, drugi pa se soočajo z različnimi izzivi. Nosečnost vpliva na številne vidike življenja, kar se nujno odraža tudi v partnerskem odnosu. Fizične spremembe, ki jih doživlja ženska - hormonska nihanja, utrujenost, spremembe v videzu - lahko vplivajo na občutek samopodobe, razpoloženje in stopnjo energije. To lahko posledično vpliva tudi na intimnost in spolnost. Spolni življenje se v tem obdobju pogosto spremeni - zaradi fizičnega nelagodja, strahu pred poškodbami ali preprosto zaradi spremenjenega libida.
Čustveno je nosečnost lahko zelo intenzivno obdobje. Zaradi hormonskih nihanj je nosečnica lahko bolj občutljiva, razpoloženje se hitro spreminja, lahko se pojavijo tesnoba, skrbi glede prihodnosti in strahovi, povezani z novimi odgovornostmi. Partnerja lahko imata različna pričakovanja glede poroda, vzgoje ali vloge, ki jo bo vsak od njiju prevzel, kar lahko vodi v nesoglasja. Že v času nosečnosti se partnerja začneta pripravljati na nove življenjske vloge. Spremembe v razdelitvi odgovornosti, razmišljanja o vzgoji, pa tudi o tem, kakšna starša želita postati, so pomembni procesi, ki lahko vplivajo na občutek identitete in dinamiko odnosa.
V času nosečnosti je komunikacija med partnerjema temelj vsega. Pomembno je, da se redno pogovarjata o občutkih, dvomih, strahovih in pričakovanjih. Poslušanje brez prekinjanja, spoštovanje drugačne perspektive in odprto izražanje svojih potreb lahko močno izboljšajo vajino povezanost. Nosečnost je tudi priložnost, da nekatere trenutke doživita skupaj. Skupni obiski ginekologa, zlasti ultrazvoki, lahko ustvarijo čudovite spomine. Branje literature o nosečnosti, obiskovanje šole za starše ali zgolj pogovori o tem, kako si predstavljata prihodnost z otrokom, ustvarjajo občutek enotnosti. Intimnost med nosečnostjo ne pomeni zgolj spolnosti. Pomembni so tudi nežni dotiki, objemi, poljubi, masaže - vse to ustvarja občutek bližine. Morda spolni odnosi niso več takšni kot prej, a z raziskovanjem novih oblik bližine se lahko še vedno čutita ljubljena in povezana.
Pogosto se zgodi, da se partner počuti nekoliko izključenega iz dogajanja. Nosečnost se dogaja v tvojem telesu, a zadeva tudi njega. Zato je pomembno, da ga vključuješ - poveš mu, kaj se dogaja s tvojim telesom, kako se počutiš, kakšne spremembe zaznavaš. Povabi ga, da sodeluje pri pripravi na prihod dojenčka - naj izbirata ime, kupujeta opremo, bereta o vzgoji. Ne pozabi tudi na njegove občutke - morda se ne izraža pogosto, a to ne pomeni, da nima skrbi ali dvomov. Spodbudi ga, da govori o svojih občutkih, strahovih ali veselju, in mu prisluhni brez obsojanja. Med najpogostejšimi izzivi, s katerimi se pari srečujejo v nosečnosti, so spremembe v spolnem življenju. Čeprav je to pogosto občutljiva tema, je odprt pogovor ključen - ne obtožujta drug drugega, temveč iščita skupne rešitve, ki bodo udobne za oba. Prav tako se lahko pojavijo razlike v pričakovanjih glede starševstva. Zato je pomembno, da že vnaprej razmišljata o tem, kakšne vrednote želita prenesti na otroka, kako si predstavljata vzgojo, kaj jima je pomembno. Partner se lahko počuti zapostavljen, če se vsa pozornost vrti okoli nosečnice in prihajajočega otroka. Zato ne pozabita tudi nase kot par. Ohranjajta čas, ko sta samo vidva - brez govorjenja o dojenčku, brez skrbi, le kot partnerja, ki si delita ljubezen. Ceni njegovo prisotnost in mu to tudi pokaži. Strahovi glede prihodnosti so nekaj povsem običajnega. Nosečnost prinaša ogromno sprememb - finančnih, čustvenih, organizacijskih. Pomembno je, da o teh strahovih govorita in skupaj iščeta rešitve. Zelo koristno je, da se že med nosečnostjo pogovarjata o vzgoji, vrednotah in pristopih, ki jih želita uporabljati kot starša. Morda imata različna mnenja, a že to, da se o njih pogovarjata, je korak k usklajenosti. Tudi praktične priprave so pomemben del povezovanja. Skupaj opremljajta otroško sobico, načrtujta finančno prihodnost, dogovarjajta se glede porodniškega in očetovskega dopusta ter razmislita, kdo vama lahko priskoči na pomoč po rojstvu. Nosečnost je nedvomno obdobje sprememb, lahko pa je tudi obdobje izjemne rasti - tako osebne kot partnerske. Naj vaju ne prestrašijo izzivi - vsi pari jih doživljajo. Pomembno je, da se jih lotevata skupaj, kot ekipa.
Po rojstvu dojenčka se boste srečali z različnimi občutki. Morda boste občutili veselje, radost, ganjenost, srečali pa se boste morda tudi s strahovi, skrbmi, dvomi. Vse to je povsem normalno. Skrb za dojenčka in njegova nega je sploh v začetku lahko zahtevna, včasih zelo naporna in pušča le malo časa za počitek ter ostale dejavnosti. To pomeni številne spremembe v vsakdanu staršev. Morda boste potrebovali več mesecev, da se boste privadili novemu ritmu in vlogi starša. Po rojstvu otroka se večina staršev sreča z motenim spancem, kajti otrok potrebuje hrano, nego in bližino tudi ponoči. Moteno spanje in utrujenost lahko negativno vplivata na počutje, raven energije in odnos med partnerjema. Zgodi se, da imata starša težave, kako najti čas zase in drug za drugega. Pomembno je, da skrbita za svoje dobro počutje. Počivajte in se sproščajte, kadar je le mogoče. Vzemita si čas drug za drugega. Ko pride v družino dojenček, se »ves svet vrti okrog njega«. Prihod otroka lahko močno spremeni ustaljeno partnersko življenje. Telesne spremembe, ki nastanejo z nosečnostjo in utrujenost, ki se jima pridruži po rojstvu otroka, lahko močno vplivajo na intimno življenje. Pogovor s prijateljem ali družinskim članom je lahko dobrodejen, sploh kadar se srečujete z zaskrbljenostjo, strahovi ali težavami na prehodu v starševstvo. Poskrbite za ravnovesje med starševstvom in partnerstvom. Dojenček zahteva veliko časa in pozornosti. Med seboj si podelita opažanja glede vajinega otroka. Izogibajte se kritiki. Izražajta hvaležnost drug drugemu. Če imate starejše otroke, je pomembno, da se jim posvečate, si vzamete čas samo zanje, hkrati pa jih vključite v družinsko življenje in skrb za dojenčka. Že med nosečnostjo seznanite starejšega otroka, da bo postal bratec ali sestrica. S prihodom otroka dobijo novo vlogo tudi vaši starši - postanejo stari starši. Njihova pomoč, nasveti in podpora so lahko zelo dragoceni. Kot par se pogovorita, kaj potrebujeta in kaj želita sprejeti in česa ne. Čustvena podpora in praktična pomoč širše družine in prijateljev je pomembna. Izkušnje kažejo, da je dobro kar prositi in povedati, kaj potrebujete, na primer pomoč pri pripravi obrokov in gospodinjskih opravilih ali nekoga, ki bi peljal otroka na sprehod z vozičkom, da si vi medtem nekoliko odpočijete.