Slovenija je v svoji zakonodaji o zdravljenju neplodnosti in oploditvi z biomedicinsko pomočjo (OBMP) doživela pomembne premike, zlasti v zadnjih letih. Ti premiki so bili predvsem posledica ustavnih odločb, ki so razširile dostop do teh postopkov in s tem sledile sodobnim evropskim trendom ter načelom enakosti. Osrednji del teh sprememb se je nanašal na vključitev samskih žensk in žensk v istospolnih zvezah v kroga upravičenk do OBMP, kar je bil dolgotrajen proces, zaznamovan z zakonodajnimi bitkami, referendumi in ustavnimi presojami.
Ustavna odločba kot katalizator sprememb
Korenine sodobne zakonodaje o OBMP segajo v leto 2000, ko je bil sprejet Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Že tedaj pa se je pokazala potreba po nadaljnjih prilagoditvah. Ključni preobrat se je zgodil oktobra lani (glede na kontekst besedila), ko je Ustavno sodišče Republike Slovenije presodilo, da je prejšnja ureditev, ki je samske ženske in ženske v istospolnih zvezah izključevala iz postopkov OBMP, v neskladju z Ustavo. Ustavno sodišče je Državnemu zboru naložilo, da mora to ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta. Ta odločba je bila temelj za pripravo in sprejetje novele zakona.
Zakonodajni proces in referendumsko odločanje
Predlog novele zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo so konec marca vložili koalicijski poslanci. Cilj novele je bil odpraviti diskriminacijo in zagotoviti enak dostop do postopkov OBMP za vse ženske, ne glede na njihov partnerski status. DZ je novelo zakona sprejel 18. junija. Vendar pa ta odločitev ni minila brez nasprotovanja. Koalicija Za otroke gre je vložila podpise za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma o noveli.
Vendar pa je Ustavno sodišče v nadaljevanju odločilo, da razpis referenduma v tem primeru ni dopusten. Razlog za to odločitev tiči v naravi novele, ki odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ustava namreč izrecno ne dopušča referenduma o zakonih, ki urejajo ta področja. Pobudniki referenduma so sklep DZ-ja o nedopustnosti referenduma poskušali izpodbijati na Ustavnem sodišču, s trditvami, da je bila novela sprejeta po skrajšanem postopku v nasprotju s poslovnikom DZ in resolucijo o normativni dejavnosti, ter da novela presega zgolj odpravo protiustavnosti, saj spreminja tudi določbe o izvajanju postopkov ter shranjevanju celic in zarodkov. Ustavno sodišče je v tej presoji potrdilo sklep DZ-ja, s čimer je bil referendum o noveli onemogočen in je novela zakona začela veljati.
Zgodovinski pregled in pretekli referendumi
Pot do trenutne zakonodaje ni bila enostavna in je bila zaznamovana z več poskusi zakonodajnih sprememb ter referendumov. Zakon o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo je bil prvotno sprejet leta 2000, v času vlade Andreja Bajuka. Že tedaj je bil deležen kritik in zahtev po referendumski presoji. En teden po sprejetju nove različice zakona je 34 poslancev zahtevalo referendumsko presojo, kar je vodilo do izvedbe naknadnega zakonodajnega referenduma 17. junija 2001. Na tem referendumu so bile spremembe zakona zavrnjene s 72,36 % glasov proti. Ta rezultat je odražal močno nasprotovanje dela javnosti in politične scene, ki je menilo, da OBMP ni namenjen samskim ženskam in da bi to lahko vodilo v nepopolne družine.
Strokovna in javna razprava
Sprejemanje novih zakonov in novel na področju OBMP je vedno sprožilo široko strokovno in javno razpravo. Medtem ko je Komisija za medicinsko etiko načeloma podpirala zakonske spremembe, je razširjeni strokovni kolegij za ginekologijo izrazil "strokovno" nasprotovanje. Njihovo stališče je bilo, da ginekologija tradicionalno obravnava par in ne posameznika, ter da stroka morda ne bo uporabila vsega, kar medicina odkrije, če se izgubi ta fokus.
Podatki anket Cati Centra pred referendumom leta 2001 so pokazali deljena mnenja javnosti. Medtem ko je 43 % vprašanih napovedalo udeležbo na referendumu, jih je 34 % podprlo zakon, 46 % pa mu je nasprotovalo, 20 % pa jih je bilo neodločenih. Zanimivo je, da so zakon podpirali predvsem mlajši anketiranci, tisti z višjo izobrazbo in višjimi dohodki ter samski, kar nakazuje na družbene in demografske dejavnike, ki vplivajo na pogled na OBMP.
Nadaljnje pravne presoje in izzivi
Kljub sprejetju novele zakona in onemogočenemu referendumu, se je pravna pot zakona nadaljevala. Decembra 2014 je 61 poslancev vložilo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, saj so menili, da osem členov zakona krši 55. člen Ustave RS (svobodno odločanje o rojstvu otrok), 14. člen (enakost pred zakonom) in 34. člen (pravica do osebnega dostojanstva in varnosti). Vlagatelji so poudarili, da je stališče nasprotnikov sprememb iz leta 2001, ki so samskim ženskam odrekali pravico do umetne oploditve, samovoljno.
Ponovno je stranka Levica s sopodpisniki februarja 2021 vložila zahtevo za ustavno presojo zakona, češ da je obstoječa zakonodaja diskriminatorna do samskih žensk in zato protiustavna. Kljub trem predhodnim zahtevam za presojo ustavnosti Ustavno sodišče do takrat še ni vsebinski opredelitvi glede zakona, zahteve je namreč v vseh primerih zavrnilo zaradi postopkovnih razlogov. Vendar pa je februarja 2021 Ustavno sodišče kot neustavno razveljavilo člen zakona, ki je prepovedoval umetno oploditev za ženske po 43. letu starosti. To je bil še en pomemben korak k odpravljanju diskriminatornih določb v zakonodaji.
Bistvo zakonodaje: Splošne določbe in načela
Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB) določa temeljna načela in postopke v zvezi z OBMP. V osnovi zarodek nastane z oploditvijo jajčne celice. Zakon izrecno prepoveduje dajanje in sprejemanje plačila ali kakršnekoli druge koristi za darovane spolne celice, kar zagotavlja etičnost darovanja.
Postopke OBMP s spolnimi celicami darovalke ali darovalca lahko opravlja samo center, ki ga določi minister, pristojen za zdravje, na podlagi mnenja Državne komisije za OBMP, ki ga tudi posebej pooblasti za zbiranje, izbiro in shranjevanje spolnih celic. V primeru, ko center opravlja OBMP s spolnimi celicami darovalke ali darovalca, je eden od teh centrov pooblaščen za vodenje enotnega registra darovalk in darovalcev spolnih celic.
Strokovno posvetovalno telo, ki sodeluje pri teh postopkih, sestavljata zdravnik in embriolog, v primeru darovalskih postopkov pa sta vključena še univerzitetni diplomirani pravnik oziroma magister prava. Preden se opravi OBMP s spolnimi celicami darovalke ali darovalca, morajo upravičenci opraviti psihološko-socialno svetovanje. Prav tako morajo biti poučeni o pravnih posledicah privolitve v OBMP s spolnimi celicami darovalke ali darovalca ter o pravnih posledicah rojstva otroka, spočetega s tako OBMP. Semenske celice darovalca se ne smejo uporabiti za oploditev ženske, ki zaradi sorodstva ne bi mogla z njim skleniti veljavne zakonske zveze.
Kvaliteta spolnih celic in zanositev
Izvajanje postopkov in nadzor
Postopke OBMP opravlja skupina biomedicinskih strokovnjakov pod vodstvom zdravnika, ki je odgovoren za izvajanje postopkov v skladu z zakonom. Zoper odločitev strokovnega posvetovalnega telesa centra za OBMP je dovoljena pritožba, o kateri odloči Državna komisija za OBMP v devetdesetih dneh. Dovoljenje za opravljanje postopkov OBMP izda pravnim osebam minister, pristojen za zdravje, na podlagi mnenja Državne komisije za OBMP.
Pomembno je tudi, da zdravnik ni dolžan opraviti OBMP ali pri njej sodelovati, kar zagotavlja etično svobodo posameznih strokovnjakov. Otrok, spočet z OBMP s spolnimi celicami darovalke ali darovalca, lahko zaradi zdravstvenih razlogov zahteva od centra, da ga seznani z zdravstveno pomembnimi podatki o darovalki ali darovalcu spolnih celic, če je razsoden in star najmanj 15 let.
Določbe o shranjevanju in hranjenju celic in zarodkov
Novela zakona, ki je v parlamentarni postopek vložena konec marca, je med drugim prinesla spremembe tudi na področju shranjevanja semenskih in jajčnih celic ter zgodnjih zarodkov. Semenske celice, neoplojene jajčne celice in neuporabljeni zgodnji zarodki se hranijo toliko časa, kolikor želijo upravičenci, vendar ne več kot deset let. Po poteku tega časa se lahko hranjenje podaljša z dovoljenjem Državne komisije za OBMP do starosti, ki je primerna za rojevanje otrok in opravljanje starševske dolžnosti. Podaljšanje se odobri na podlagi medicinskih ali drugih utemeljenih razlogov, kot so hujša bolezen, zdravljenje ali druge izjemne osebne okoliščine.
Morebitni preostali zgodnji zarodki se hranijo in se pozneje lahko ob pogojih iz zakona vnesejo v telo ženske iz začetnega postopka. Za prenos med centri OBMP je potrebno pridobiti soglasje Državne komisije za OBMP. Upravičenec, od katerega spolne celice izvirajo, vloži pisno vlogo za prenos na center za OBMP, ki jih hrani. Pri prenosu zgodnjih zarodkov vložita skupno pisno vlogo upravičenca ali vloži lastno pisno vlogo upravičenka.
Prihodnji izzivi in pogled naprej
Kljub pomembnim korakom k večji enakosti in sodobnosti zakonodaje, se vprašanja glede OBMP v Sloveniji še vedno pojavljajo. Širša javna razprava, ki se je ponovno odprla z zadnjo novelo, je pokazala, da obstajajo različna stališča glede narave OBMP - ali gre primarno za zdravljenje neplodnosti ali za storitev, ki omogoča spočetje. Nasprotniki so izrazili skrb glede "razvrednotenja človekovega zarodka na nivo tržnega produkta" in opozorili na "spolzek teren" ter možnost dopustitve nadomestnega materinstva.
Zagovorniki pa poudarjajo, da je svobodno odločanje o rojstvu otrok ustavno zagotovljena pravica in da je cilj novele implementacija odločbe ustavnega sodišča. Poudarjajo, da v današnji družbi obstajajo različne vrste družin in da ni nujno, da je tradicionalna oblika družine edina dobra za otroka. Ključna je skrb, da otrok odrašča v ljubečem okolju. Kot je bilo poudarjeno, zakon ohranja tudi zelo jasno zapisano in decidirano prepoved nadomestnega materinstva.
Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo v Sloveniji ostaja dinamično področje, ki se nenehno prilagaja novim družbenim, etičnim in pravnim razmišljanjem. Pot od prvotnih omejitev do današnje širše dostopnosti je bila dolga in zahtevna, a je odražala prizadevanja za zagotavljanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin vsem državljanom. Nadaljnje razprave in morebitne spremembe bodo nedvomno sledile, saj se stroka in družba razvijata naprej.
tags: #zakon #o #zdravljenju #neplodnosti #in #oploditvi