Umetna prekinitev nosečnosti: Odločitev, postopki in posledice

Nezaželena nosečnost je dogodek v življenju ženske, ki pride kot presenečenje ter jo ujame nepripravljeno. V nekaterih okoliščinah je odločitev o prekinitvi nosečnosti lahka. V Sloveniji je umetna prekinitev nosečnosti (UPN) dovoljena na željo ženske do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti, šteto od prvega dne zadnje menstruacije. Pomembno je, da ste se za umetno prekinitev nosečnosti (splav) odločili sami, zavestno in da ste prepričani, da je to najboljša odločitev v danih okoliščinah. V pomoč vam bo podpora partnerja ali dobre prijateljice/prijatelja. Za lažjo odločitev vam mora biti na voljo dovolj informacij o posegu.

V Sloveniji je umetna prekinitev nosečnosti vsako leto opravljena pri več kot 3.000 ženskah. Čeprav je v sodobni družbi splav še vedno tema, ki deli mnenja, je v Republiki Sloveniji z Ustavo leta 1991 potrjena pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Vendar pa je razprava o moralnosti splava, predvsem zaradi vprašanja, ali je zarodek oseba ali ne, še vedno prisotna.

Metode prekinitve nosečnosti

Če ste se za umetno prekinitev nosečnosti že odločili, sta vam v Sloveniji na voljo dva glavna načina prekinitve: prekinitev nosečnosti z zdravili in kirurška prekinitev nosečnosti. Oba načina sta varna in učinkovita, z malo stranskimi učinki, zapleti pa so redki. Noben način ni nujno boljši od drugega, razlikujeta pa se v postopku izvedbe in času, ko ju je mogoče uporabiti.

Medikamentozni splav (prekinitev nosečnosti z zdravili)

Ta metoda je najpogostejša oblika umetne prekinitve nosečnosti v Sloveniji in po svetu, in sicer vse do 21. tedna nosečnosti. Postopek običajno zahteva več obiskov pri zdravniku. Na prvem obisku prejmete zdravilo mifepriston, ki zavre delovanje progesterona, hormona, nujno potrebnega za vzdrževanje nosečnosti. Drugo zdravilo, prostaglandin misoprostol, ki ga aplicirate čez dva dni, povzroči krčenje maternice in izločitev nosečnostnega tkiva iz nje.

Ženska jemlje tablete za prekinitev nosečnosti

Po zaužitju zdravil mifepristona in misoprostola v nosečnosti, kar povzroči umetno prekinitev nosečnosti v približno 98% primerov, ste sprejeti v bolnišnico za 3-4 ure. Med tem časom se ponavadi pojavi krvavitev, ki je nekoliko močnejša od običajne menstruacije. Po prekinitvi nosečnosti je potrebna ultrazvočna kontrola čez 2-3 tedne pri izbranem ginekologu. V primeru neuspešne prekinitve nosečnosti z zdravili je potrebno prekinitev dokončati s kirurško metodo.

Nekateri viri navajajo, da se pri tej metodi lahko pričakujejo blaga slabost z bruhanjem, zmeren glavobol ter menstrualnim krčem podobne bolečine v spodnjem delu trebuha ob hkratni blagi krvavitvi iz nožnice ali brez nje. Če do krvavitve ni prišlo, se lahko dobijo dodatne tabletke, ki se raztopijo v ustih. Če do močne krvavitve ali drugih zapletov pride po odpustu iz bolnišnice, je nujen takojšen pregled pri ginekologu. Po odhodu domov se svetuje nekaj dni bolniškega staleža. Prve dni je lahko prisotna menstruaciji podobna krvavitev, nato pa še nekaj dni rjavega izcedka.

Kirurški splav (vakuumska ali kirurška prekinitev nosečnosti)

Ta metoda se uporablja predvsem v zgodnjem obdobju nosečnosti, od 6. do 14. tedna po zadnji menstruaciji. Poseg opravi ginekolog v operacijski sobi v splošni anesteziji. Za poseg morate biti tešči (nič zaužite hrane in tekočine vsaj 6 ur). Operater med posegom razširi maternični vrat in v maternico vstavi kovinsko cevko, s katero izsesa nosečnostno tkivo. Poseg traja približno 15 minut. Med posegom ne čutite bolečine.

Diagram kirurške prekinitve nosečnosti

Možni zapleti operativnega posega so redki, vključujejo pa lahko poškodbo maternice in materničnega vratu ter infekcijo. Krvavitev po posegu je ponavadi manjša od običajne menstruacije in lahko traja še do 7 dni. Bolečina po posegu je ponavadi zelo blaga. Priporoča se kontrola pri izbranem ginekologu čez 2-3 tedne. Ob močni krvavitvi, povišani telesni temperaturi in močnih krčevitih bolečinah v dneh po posegu, je potreben takojšen pregled pri ginekologu zaradi možnih zapletov, kot so vnetje ali zaostali deli nosečnosti.

Nekateri viri opisujejo kirurško metodo kot vakuumska aspiracija s kontrolo kirete. Primerna je predvsem za ženske, ki so že rodile in tudi za doječe matere. Gre za kratkotrajen poseg (nekaj minut) in malo boleč, opravljen v splošni anesteziji. Zapleti pri tej metodi lahko vključujejo poškodbo maternice ali njeno predrtje, obilnejšo krvavitev iz maternice, vnetje po posegu s posledično tvorbo zarastlin v votlini maternice, neuspešno izvedbo posega ali zaostale delčke produktov nosečnosti ter zaplete zaradi anestezije. Če med posegom ni prišlo do zapletov, lahko bolnišnico zapustite v nekaj urah, priporočljivo v spremstvu svojcev ali partnerja.

Feticid

Feticid je metoda, ki se uporablja po 22. tednu nosečnosti, predvsem iz medicinskih razlogov, kot so anomalije ploda. Gre za uboj nerojenega otroka z vbrizganjem kalijevega klorida v otrokovo srce, ki povzroči odpoved srca. Postopku feticida običajno sledi sprožitev poroda.

Posledice umetne prekinitve nosečnosti

Umetna prekinitev nosečnosti ali splav (kemični ali kirurški) ima lahko neželene telesne učinke, kot so bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje, krvavitve, poškodbe organov (materničnega vratu, brazgotine na maternični sluznici), sepsa in celo neplodnost.

Bolj kot telesni učinki pa lahko splav pusti čustvene posledice, ki jih s skupno besedo imenujemo postabortivni stres. Ta je sestavljen iz telesnih, psiholoških in duhovnih posledic splava, saj gre za nerešen proces žalovanja za umrlim otrokom. Starši, ki so se soočili s tem, omenjajo depresijo, anksioznost, panične napade, nizko samozavest, neodločnost, obup, živčnost, nemir, samomorilne misli, motnje prehranjevanja, težave z medsebojnimi odnosi, krivdo in sram, razhod s partnerjem ter čustveno otopelost.

Kaj se zgodi, ko ljudem zavrnemo splav? | Diana Greene Foster | TED

Vendar pa nekateri viri poudarjajo, da splav ne vpliva na plodnost, ne zmanjšuje možnosti za zanositev v prihodnosti, ne vpliva na splošno zdravje, ne poveča tveganja za raka dojke in ne povzroča depresije ali drugih duševnih težav, ter prav tako ne povzroča neplodnosti, razen v redkih primerih resnejših zapletov.

Odločitev za splav in njeni razlogi

Večina žensk si splava ne želi in se v ta postopek pogosto počuti prisiljene zaradi pritiska partnerja, staršev, delodajalca ali medicinskega osebja, ali pa zaradi finančnih okoliščin. Imeti začnejo občutek, da nimajo druge izbire. Nekatere kot razlog navajajo občutke osamljenosti ali zapuščenosti v nosečnosti, ko se partner čustveno umakne in odgovornost prepusti njej. Mnoge pa povedo, da kljub vsem informacijam niso resnično razumele, v kaj se podajajo in kaj bodo s tem dejanjem naredile sebi in otroku.

V trenutku, ko mama izve za nosečnost, ki je ni načrtovala, življenje morda res deluje brezupno, a otrok, ki raste v njej, nosi novo upanje. Z namenom ohranjanja reproduktivnega zdravja žensk se v Sloveniji dopušča umetna prekinitev nosečnosti na prošnjo ženske do 10. tedna nosečnosti. Izbira metode s katero se UPN izvede, je odvisna predvsem od trajanja nosečnosti, vse tehnike zgodnje prekinitve nosečnosti pa so v osnovi preproste in varne.

Pravni in etični vidiki

V Sloveniji je splav od januarja leta 1951 legaliziran z Uredbo o postopku za dovoljeno odpravo ploda in je dosegljiv vsem ženskam v zakonsko določenih okvirjih. Na zahtevo ženske, ne glede na vzroke, je do zaključenega 10. tedna nosečnosti (10 tednov 0 dni) splav dovoljen. Po tem (od 10 tednov in 1 dneva dalje) mora nosečnica podati zahtevo za prekinitev nosečnosti na Komisijo prve stopnje. Do 16. tedna nosečnosti Komisija prve stopnje poleg medicinske indikacije upošteva tudi socialno. Pogosto zavrnjeno prošnjo (če ni medicinske indikacije) za prekinitev po 16. tednu obravnava komisija druge stopnje. V medicinski praksi se je uveljavilo stališče, da se prekinitev nosečnosti, ki traja več kot dvajset tednov, ne sme opraviti, razen če je to potrebno zaradi varovanja življenja in zdravja nosečnice.

Obstajajo pa tudi stališča, ki poudarjajo spoštovanje življenja od spočetja dalje. Zdravniki se opirajo na Hipokratovo prisego, ki se glasi: »Nobeni ženski ne bom dal pripomočka za uničenje telesnega plodu.« Mednarodni odbor za pravice nerojenega otroka se zavzema za pravice nerojenega otroka kot temeljne človekove pravice. Katoliška Cerkev uči, da je treba vsako človeško življenje absolutno spoštovati in ščititi od trenutka spočetja naprej, saj se življenje novega človeškega bitja začne v trenutku oploditve.

Vpliv na ponovno zanositev

Nekatere ženske po umetnem splavu nočejo več zanositi, ker menijo, da si naslednjega otroka ne zaslužijo, medtem ko si druge želijo čim prej zanositi, da bi "nadomestile" splavljenega otroka. Vsekakor pa je pred naslednjo nosečnostjo tako za mamo kot za otroka najbolje, da se mama s svojimi čustvi iskreno sooči, saj jih s tem najlažje predela in je tako naslednja nosečnost psihično precej lažja. Enako velja tudi za mame, ki so doživele spontani splav.

Po prekinitvi nosečnosti v obdobju viabilnosti ploda, torej po 24. tednu, se priporoča odlog nove zanositve vsaj za 3 mesece, po starejših prepričanjih celo pol leta. Če po porodu zanosite prezgodaj, je večje tveganje za nekatere zaplete, kot so splav, nizek sedež posteljice oziroma predležeča posteljica, grozeči prezgodnji porod ipd.

Svetovanje in podpora

Če razmišljate o splavu, imate morda več vprašanj. Pomembno je, da se pogovorite z osebnim ginekologom ali drugim zdravstvenim osebjem, ki vam lahko nudijo informacije in podporo. V Sloveniji obstajajo tudi različne organizacije in svetovalnice, ki nudijo pomoč ženskam v stiski.

Pred posegom se pogovorite z osebnim ginekologom glede zaščite pred nezaželeno nosečnostjo. Na kontrolnem pregledu čez 2-3 tedne se posvetujte z njim glede kontracepcije in kasnejših nosečnosti.

V primeru močnejše krvavitve s krčevitimi bolečinami, povečane telesne temperature (nad 38 °C), močnih bolečin ali drugih nenavadnih simptomov v dneh po posegu, je nujno takoj poiskati zdravniško pomoč. Doma lahko traja krvavitev še 7-14 dni (odvisno od načina prekinitve). Bolečine so ponavadi blage. Ob bolečini lahko vzamete sredstva za lajšanje (Lekadol, Panadol). Nekaj dni po posegu odsvetujemo spolne odnose, težje fizično delo, kopanje in uporabo tamponov, zaradi povečanega tveganja za infekcije. Priporočamo tuširanje. Naslednja menstruacija ponavadi pride čez 4-5 tednov po posegu.

tags: #zanositev #po #umetni #prekinitvi #nosecnosti

Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas. Več o piškotkih.