Človeško življenje, kot ga poznamo, se začne z izjemnim dogodkom - spočetjem. Ta proces, ki ga embriologija preučuje od oploditve do rojstva, je poln zapletenih bioloških transformacij. Vsako novo življenje prične svojo pot kot zigota, enocelični organizem, ki nastane z združitvijo moške spolne celice, spermija, in ženske spolne celice, jajčeca. Ta prva celica, manjša od zrna soli, nosi v sebi edinstveno kombinacijo genetske informacije, po 23 kromosomov od vsakega starša, kar skupaj tvori 46 kromosomov. Sledi hitra delitev celic, ki vodi do morule, 16- do 32-celičnega stadija, in nato do blastociste. Blastocista je že bolj zapletena struktura, sestavljena iz notranje skupine celic, ki bo kasneje tvorila zarodek, in zunanjega ovoja, trofoblasta, ki sodeluje pri nastanku posteljice. Teratologija, veja embriologije, se ukvarja s proučevanjem prirojenih nepravilnosti, ki se pojavijo pri približno 2 do 3 % živorojenih novorojenčkov. Razumevanje občutljivosti zarodka v različnih obdobjih njegovega razvoja je ključno za prepoznavanje dejavnikov, ki lahko vplivajo na njegovo zdravje.
Zgodnje obdobje: Od celice do oblike
Prvi teden po oploditvi je ključen za ugnezditev. Oplojeno jajčece se tri dni zadrži v jajcevodu, nato pa potuje proti maternici. Med potovanjem je obdano z varovalno ovojnico, ob prihodu v maternico pa se izlušči. Takrat se lepljiva površina zarodka sprime z maternično sluznico, kar omogoči nadaljnje ugnezdiitev. V prvih treh tednih razvoja, pred obdobjem organogeneze, so poškodbe najpogosteje smrtne, le redko povzročijo trajne nepravilnosti. Kljub temu pa je že v tem zgodnjem obdobju zarodek izjemno občutljiv.
Tretji teden po oploditvi prinaša pomembno preobrazbo. Oplojeno jajčece se preoblikuje v droben mehurček, imenovan blastocista, s premerom okoli 0,1 do 0,2 mm. Ko se blastocista ugnezdi v maternično sluznico, se razdeli na dva dela: notranji skupni celic, ki bo postal zarodek, in zunanjo plast, ki bo tvorila posteljico.
V četrtem tednu se začnejo oblikovati horionske resice, tkivo, ki obdaja zarodek in iz katerega bo nastala posteljica. Z vaginalnim ultrazvokom je včasih že mogoče zaznati gestacijsko vrečko premera 2 do 3 mm. V tem času nastaja tudi plodovo srce, ki pa še ne utripa.
Peti teden je čas intenzivnega razvoja. Zarodek, imenovan tudi embrio, je velik od 1,5 do 2,5 mm. Iz skupka celic se razvije v podolgovato telo z glavo in repom, ki se oblikuje okoli živčne cevi. Intenzivno se začnejo razvijati tkiva in organi, vključno s srcem, ki prične utripati.
Šesti teden prinaša še hitrejši razvoj. Embrio doseže velikost 4 do 6 mm. Začne se oblikovati obraz z očmi, nosom in usti, razvijata se grlo in notranje uho, pa tudi posteljica. Srce že utripa in kri prične svoj obtok. Proti koncu tedna se pojavijo zasnove okončin, najprej zgornjih, nato spodnjih, ter zasnove notranjih organov, kot so jetra, pljuča, trebušna slinavka, želodec in črevesje.
Sedmi teden je zaznamovan z izjemno hitro rastjo zarodka, ki se vsak dan poveča za približno milimeter. Meri od temena do trtice od 7 do 9 mm. V tem tednu se razvijejo dlani in prsti na rokah in nogah, pojavi se genitalni greben, vendar spola še ni mogoče razlikovati. Na obrazu se začne tvoriti nosna kost. Ultrazvok že jasno pokaže zgornji in spodnji del telesa ter utripajoče srce.
Osmi teden prinaša vse bolj človeško podobo. Zarodek je živahen, nenehno v gibanju. Živčna vlakna, ki nadzorujejo premikanje in sprejemajo čutne dražljaje, segajo v roke in noge. Dolžina od temena do trtice doseže 8 do 11 mm, tehta pa okoli 1 gram. Začnejo se razvijati jajčniki in testisi, kosti in sklepi, pojavijo se komolci ter brstiči prstov. Na ultrazvoku je viden razvoj možganov.
Prenos v fetusno obdobje: Oblikovanje človeške podobe
Deseti teden označuje konec zarodkove dobe in prehod v fetusno obdobje. Fetus je latinska beseda za "mladec" ali "potomec". Srce že mesec dni utripa, mišice trupa, rok in nog se začnejo razgibavati. Vsi organi so na svojem mestu in bodo odslej le še rasli in pridobivali funkcije. Dolžina od temena do trtice je od 27 do 35 mm, teža pa približno 5 gramov. Fetus ima že vse prste na rokah in nogah, oči so široko odprte, a se kmalu veke začnejo zapirati. Izgine rep, oblikuje se zunanje spolovilo, pojavita se povsem izoblikovano zunanje uho in zgornja ustnica.
Enajsti teden prinaša nadaljnji razvoj organov, vključno z oblikovanjem šarenice v očesu in nohtov na prstih. Fetus bo konec tedna dolg približno 45 mm (od temena do trtice) in težak od 8 do 10 gramov. Glava je še vedno sorazmerno velika, predstavlja pa eno tretjino celotne dolžine.
Dvanajsti teden prinaša že zgrajene možgane, čeprav še niso prave velikosti. V žolčniku se začne tvoriti žolč, črevesje že deluje. Fetus je dolg okoli 9 cm, od temena do trtice približno 6,8 cm, tehta pa okoli 15 gramov. Na ultrazvoku je viden v celoti in se precej živahno premika.
Trinajsti teden je čas hitre rasti, maternica se širi skupaj s plodom. Hrustanec se spreminja v kost, zasnuje se vseh 20 mlečnih zob. Črevesje se dokončno preseli nazaj v trebušno votlino. Začne delovati trebušna slinavka in izločati inzulin. Fetus tehta približno 20 gramov.
Štirinajsti teden je plod dolg približno 13 cm (od temena do trtice 8,5 cm) in tehta okoli 30 gramov. Telo prične izdelovati seč, ki ga izloča v plodovnico. Fetus vdihava in izdihava plodovnico v pljuča, kar je vidno na ultrazvoku.
Petnajsti teden omogoča opazovanje ploda, kako sesa palec. Koža je tanka in prepredena s številnimi žilicami. Na glavi se pojavijo prvi lasje. Tehta dobrih 60 gramov.
Šestnajsti teden je plod velik približno 16 cm in tehta okoli 90 gramov. Nogice so daljše od rok, uhlji se prestavijo iz predela vratu na področje glavice.
Sedemnajsti teden plod doseže skoraj polovico svoje poti. Veke so izoblikovane in zapirajo oči, po obrazu rastejo dlačice, telo prekriva nežen volnen puh, imenovan lanugo. Začne se tvoriti zaloga rjavega maščevja, ki bo pomagalo pri ohranjanju telesne temperature po rojstvu. Dečkom se razvije penis, moda pa so še vedno v trebušni votlini. Na ultrazvoku se včasih že da ugotoviti spol.
Osemnajsti teden prinaša hitro rast, dolžina skoraj 20 cm, teža skoraj 180 gramov. Na prstih rok in nog se začnejo tvoriti blazinice in prstni odtisi. V srednjem ušesu okostenevajo koščice, razvija se predel možganov za obdelavo zvoka. Fetus verjetno že sliši zunanje zvoke. Očesi postajata občutljivi na svetlobo. Mnoge nosečnice v tem tednu začutijo prve otrokove gibe.
Obdobje intenzivnega razvoja in priprave na življenje
Devetnajsti teden nadaljuje hitro rast. Za zasnovami mlečnih zob se razvijajo zasnove stalnih zob. Dobro razvito živčevje povezuje možgane z mišicami, kar omogoča plodovim okončinam samostojne gibe. Deklicam se intenzivno razvijajo jajčniki. Konec tedna bo plod tehtal skoraj 250 gramov.
Dvajseti teden plod tehta od 250 do 280 gramov, v dolžino meri skoraj 25 cm. Skoraj vse nosečnice ga zdaj že čutijo. Kožo začne prekrivati verniks, belo mazivo iz lanugo dlačic in izločkov lojnic, ki varuje plod pred neugodnimi vplivi plodovnice in okolja ob prezgodnjem porodu. Fetus dobi ustaljen ritem spanja in budnosti.
Razvoj ploda v prvih 14. tednih
Enaindvajseti teden plod ima še vedno dovolj prostora za premikanje, zato še nima stalnega položaja. Velik je približno 26 cm in težak dobrih 300 gramov. V tem času ginekologi običajno opravijo podroben ultrazvočni pregled (morfologija ploda).
Dvaindvajseti teden nad očmi se oblikujejo obrvi. Plod je velik 28 cm in tehta od 330 do 370 gramov. Doseže razvojno stopnjo, ki mu daje majhno možnost preživetja v primeru prezgodnjega poroda. To je skrajni čas za ultrazvočni pregled morfologije ploda.
Triindvajseti teden plod je velik dobrih 29 cm in tehta skoraj 500 g. Odziva se na glasbo, ki jo poslušate. Ima skoraj izgotovljene nohte, lanugo dlačice pričnejo temneti, v črevesju se tvori prvo blato (mekonij).
Štiriindvajseti teden plod ima na voljo toploto, hrano in dražljaje v okrogli vrečki. Tehta skoraj 600 g, v dolžino meri okoli 30 cm. Ob posebni oskrbi bi že imel možnost preživetja ob prezgodnjem porodu. Plod je skoraj povsem razvit in vse bolj podoben novorojenčku.
Petindvajseti teden plod hitro pridobiva na teži, malce počasneje pa raste. Velik je 31 cm in tehta skoraj 700 g. Ušesa so razvita, pojavijo se trepalnice, oči se lahko odprejo. Kosti pridobivajo gostoto. V maternici je dovolj plodovnice, zato lahko zavzame različne položaje.
Šestindvajseti teden je plod dosegel kritično točko. Živčna vlakna omogočijo, da se oči odprejo in pomežiknejo. Možgani se izredno hitro razvijajo, pojavijo se brazde in vijuge. Plod začne spati daljša obdobja. Z lahkoto se prepozna otrokov spol. Koža postaja debelejša. Dolžina zdaj meri okoli 33 cm in tehta okoli 700 g.
Sedemindvajseti teden sta mimo dve tretjini nosečnosti. Otrokov obraz je izoblikovan, le lička so še udrta. Tehta skoraj kilogram in bo v preostalih tednih pridobil še približno dva kilograma. Organi dozorevajo, pomembno vlogo imajo dihalne vaje. Otroku se včasih kolca. Oči in veke so dobro razvite, oči se odpirajo in mežikajo.
Osemindvajseti teden plod meri 35 cm in tehta več kot kilogram. V primeru prezgodnjega poroda ima vedno boljše možnosti za preživetje. Iz prsi nosečnic lahko prične teči tekočina imenovana kolostrum. Plod pospešeno kopiči podkožno maščevje. V pljučih se pojavijo prvi pnevmociti tipa II, ki izločajo surfaktant, nujno potreben za razprte pljuča ob prvem vdihu.
Devetindvajseti teden plod tehta približno 1200 g in meri dobrih 36 cm. Telo dobiva končna razmerja med deli telesa. Razvija se sposobnost uravnavanja telesne temperature. Kostni mozeg je sposoben izdelovati rdeče krvničke. Zaradi pomanjkanja prostora se gibi plodu umirjajo in postajajo nežnejši.
Trideseti teden plod tehta okrog 1400 g in je dolg približno 38 cm. Dobro se zaveda okolice, sliši, vidi in otipa. Sposoben je okušanja plodovnice. Izvaja dihanju podobne gibe, ki kažejo na otrokovo dobro počutje.
Enaintrideseti teden plod tehta približno 1600 g in je dolg skoraj 39 cm. Hitro raste in si nabira maščevje. Pod kožo se pričenja nabirati bela maščoba, ki spremeni barvo kože iz rdeče v rožnato. Sledi tretji ultrazvočni pregled, kjer se ocenijo teža in velikost plodu.
Dvaintrideseti teden plod je velik 40 cm in tehta od 1700 do 1900 g. Trepalnice in obrvi se daljšajo, zmanjšajo se gube na obrazu, rastejo lasje. Gibi postajajo manj izraziti in včasih manj pogosti, zato je priporočljivo kontrolirati njegove gibe.
Triintrideseti teden plod začne zavzemati značilen položaj v maternici. Perinatologi opisujejo lego, vstavo, položaj in držo plodu.
Štiriintrideseti teden plod je velik približno 43 cm in tehta 2250g. Še naprej pospešeno raste in pridobiva težo. V maternici mu zmanjkuje prostora, zato se giblje bolj s težavo.
Petintrideseti teden plod pridno raste in pridobiva na teži. Tehta od 1550 g do 2700 g, povprečna dolžina pa dosega 44 cm. Vsi organi so že dozoreli ali so v zadnji fazi dozorevanja. Nohti zrastejo do konca blazinic, včasih so celo daljši. Plod zdaj zaradi prezgodnjega poroda nima več težav, saj je že povsem dozorel.
Šestintrideseti teden do zadnjega odštevanja je ostal samo še en mesec. Otrok v tem času navadno pridobi še cel kilogram končne porodne teže. Skoraj 95 odstotkov otrok je že obrnjenih navzdol, njihova glavica je že ukleščena v medenični kanal. Posledica tega je lažje dihanje nosečnice ter občutno nižji trebuh.
Vprašanja o začetku življenja in moralni vrednosti
Beseda "zarodek" v slovenščini zajema širok spekter pomenov, od najzgodnejših faz biološkega razvoja do metaforičnih označb za začetne oblike ali zasnove. Biološko gledano je zarodek organizem, ki se razvija iz oploječne jajčne celice do konca osmega tedna razvoja v maternici. Starost ženske ima pomemben vpliv na kakovost zarodkov, saj se s staranjem povečuje pojavnost anevploidij. Med razvojem v maternici je zarodek izjemno dobro zaščiten pred zunanjimi vplivi.
V zoologiji se pojem zarodka nanaša na zgodnje razvojne stopnje organizmov. V botaniki poznamo koncept zarodka, čeprav se pogosto uporablja izraz "popek". "Zarodek" se uporablja tudi metaforično za označevanje začetne, izhodiščne oblike ali stopnje česa.
Vprašanje, kdaj se začne človeško življenje in kdaj dobi moralno vrednost, je predmet razprav med filozofi, etiki in znanstveniki. Nekateri menijo, da je začetek življenja trenutek spočetja, drugi pa ga umeščajo v poznejše faze razvoja, ko je bitje sposobno čutiti bolečino ali se zavedati samega sebe. Sodba Evropskega sodišča v Luksemburgu je določila, da bi morali oplojeno jajčece v pravnem smislu šteti za zarodek.
Kljub temu, da je biologija natančno opisala razvoj zarodka, vprašanje njegove moralne vrednosti ostaja odprto. Različni pogledi na začetek življenja odražajo kompleksnost tega vprašanja, ki presega zgolj biološko ali pravno opredelitev.
tags: #zarodek #cloveka #prezivetje