Jelen, največji jelen, ki je v plečih visok do slabega poldrugega metra, je veličastno bitje, ki s svojo prisotnostjo bogati slovenske gozdove. Njegova glava je dolga, uhlja velika in koničasta, rep pa daljši kot pri srnjadi in meri 15 cm. Dlaka je dolga in krhka, poleti rdeče rjava, pozimi pa sivo rjava. Samci imajo na vratu daljšo in temnejšo dlako, imenovano griva, medtem ko je zadnjica bele barve. Mladič je lisast, z nejasno izraženimi lisami, ki lahko ostanejo vzdolž hrbta vse življenje. Ta fascinantna žival skozi svoje življenje doživlja številne razvojne spremembe, ki so tesno povezane z njeno biologijo, načinom življenja in razmnoževanjem.
Sistematika in Telesne značilnosti
Jelen (Cervus elaphus) spada v skupino parkljarjev in prežvekovalcev. Samec, imenovan jelen, lahko tehta do 250 kg, medtem ko samica, košuta, doseže do 150 kg telesne mase. Za samca je značilno rogovje, ki se mu z leti veča, največjo velikost pa navadno doseže, ko je jelen star več kot deset let. Rogovje je sestavljeno iz dveh vej z izrastki - parožki. Parožki na vrhu veje tvorijo krono. Desna in leva stran rogovja sta zrcalno simetrični. Veji merita največ 120 cm in imata po sedem ali celo več parožkov. Rogovje jelenom vsako leto marca ali aprila odpade in znova zraste. Koščen izrastek spomladi raste zelo hitro, tudi več kot dva centimetra na dan. Mlademu samcu se že z osmim mesecem pojavijo na čelnici nastavki za bodoče rogovje. Prvo rogovje, ki začne rasti v starosti 12-14 mesecev, še ni razvejano. Na njegovem mestu pa začne rasti novo, ki je vsako leto večje in bolj razvejano. Starostno rogovje odpada od februarja do aprila, čiščenje novega pa se razvleče od julija do septembra. Mladi jeleni čistijo rogovje pozneje kot stari.
Prehrana
Jelen je prežvekovalska vrsta, ki se hrani predvsem s travami in drugo hrano rastlinskega izvora. V njegovi prehrani večji del obsegajo trave, semena in plodovi. Drevesni in grmovni popki, razna zelišča, drevesni plodovi in poljščine so prav tako del njegovega jedilnika.
Način življenja
Jeleni so družabne in čredne živali. Košute s teleti in lanskimi teleti (imenujemo jih junice oz. lanščaki) tvorijo svoje črede, katerim se večkrat priključijo posamezni mlajši jeleni. Samci se pozimi združujejo v svoje trope ali pa so samotarji. Tropi jelenov razpadejo v začetku parjenja (ruka), to je septembra, ko si v medsebojnih bojih poskušajo pridobiti čim več košut. V tropu so jeleni varnejši pred plenilci. Zaradi izogibanja plenilcem in ljudem se pasejo v mraku ali temi. Jelen je aktiven zlasti v mraku in ponoči. Podnevi počiva v zavetju dreves, z mrakom pa gre na pašo. Ponekod v Evropi so pozimi že zabeležili večstoglave črede. Najpomembnejši plenilec jelenjadi je volk.
Razmnoževanje in razvoj zarodka
Parjenje (ruk) poteka v septembru, ko si samci v medsebojnih bojih poskušajo pridobiti čim več košut. Jeleni se spolno razmnožujejo. Med rutom moški jeleni postanejo zelo agresivni in teritorialni. Medseboj tekmujejo za dostop do samic. Drgnejo svoje rogovje ob drevesa, da označijo svoje ozemlje in privlačijo. Z rogovi se ukvarjajo s fizičnimi boji z drugimi samci. Samci bodo lovili in čredo, da jih ohrani na svojem ozemlju. Označujejo vonj z urinom na nogah in drgnejo noge na drevesa, da zapustijo njihov vonj, kar privlači. Samci v tem času proizvajajo visoko raven testosterona, kar poganja njihovo agresivno vedenje in poveča njihov parilni nagon.
Po tem, ko je samec pritegnil košuto, jo bo povohal in izvedel "flehmen" odziv (zakritje zgornje ustnice, da bi pomagal zavohati njene feromone). Če je košuta dovzetna, se bosta parila. Kopulacija običajno traja le nekaj sekund. Košuta se lahko med parjenjem pari z več samci.
Košuta je breja 230-240 dni, maja ali junija pa skoti navadno le eno tele. Obdobje gestacije košute je približno 190-200 dni. V tem času se plod razvije znotraj maternice košute. Rojstva dvojčkov so običajna, vendar so možni tudi posamezni mladiči in celo trojčki. Značilnost srnjadi je zadržana brejost (embriotenija), t. j. obdobje, ko oplojeno jajčece nekaj mesecev miruje in se zarodek ne razvija. To je prilagoditev, da poleganje poteka v obdobju, ko je v okolju najboljša prehranska ponudba - maja in junija.
Mati ga doji približno tri mesece. Mladiči spolno dozorijo v drugem (košute) oz. tretjem letu življenja (jeleni).
Življenjski prostor in razširjenost
Jelenov življenjski prostor so predvsem gozdovi od nižin do gornje gozdne meje. Najbolj mu ustrezajo stičišča gozdov in odprtih (obdelovalnih) površin. V Sloveniji največ jelenjadi živi v dinarskih bukovo-jelovih gozdovih in njihovih spremenjenih, zlasti zasmrečenih sestojih.
V 19. stoletju je bila domorodna jelenjad na Slovenskem praktično iztrebljena, ker je bila po letu 1848 lovska pravica vezana na lastnika zemljišča. Zadnji jeleni naj bi v laškem okraju padli že leta 1736, na Gorjancih leta 1823, v Trnovskem gozdu leta 1826, na Kočevskem leta 1852 in na Snežniku leta 1865 ali pa leta 1875. Vprašanje je, ali je bila jelenjad v drugi polovici 19. stoletja res povsem iztrebljena. Po vsej verjetnosti so se jeleni obdržali vsaj v gozdovih Javornikov in Nanosa. Konec 19. stoletja so na Kranjskem in Štajerskem postavili nekaj obor, ki so bistveno vplivale na nadaljnjo zgodovino jelenjadi na Slovenskem. Sedanja jelenjad v veliki večini izvira iz omenjenih obor. Do druge polovice tega stoletja je jelenjad že poselila Karavanke in del Kamniških in Savinjskih Alp, Pohorje in kočevski ter notranjski in dinarski kras. Po šestdesetih letih se je jelenjad hitro širila na nova, še neposeljena ozemlja. Dandanes je redka ali pa ne živi le v večjih odprtih ravnicah, v visokogorju Julijskih Alp in na sami obali.
Razširjenost jelenov obsega listnate in mešane gozdove palearktične Evrazije od Anglije do Daljnega vzhoda. Na jugu seže v severno Afriko, na Sardinijo in Korziko, v Malo Azijo in na Kavkaz. Na severu živi do severne polovice Skandinavije. Jelen živi tudi v Severni Ameriki, kjer je znan pod imenom vapiti (Cervus elaphus canadensis), v Aziji pa zlasti v Kazahstanu pod imenom maral (Cervus elaphus maral). V mnogih območjih ga je človek iztrebil, zato zdajšnja razširjenost ni sklenjena. Evropsko jelenjad so uspešno naselili tudi v Južno Ameriko.
Spremenljivost in podvrsta
Jelen je zelo spremenljiva živalska vrsta. Na telesno velikost in moč rogovja vplivajo življenjske razmere v okolju.
Lovna doba
- Jelen: od 16. avgusta do 31. decembra
- Košuta: od 1. septembra do 31. decembra
- Teleta obeh spolov: od 1. septembra do 31. januarja
- Junica, lanščak: od 1. julija do 31. decembra
Življenjska doba jelenov je 15-20 let, povprečna pa 5-6 let. Rast jelenov se nadaljuje, dokler ne dosežejo zrelosti, kar lahko traja več let. Samci vsako leto odvržejo rogovje in spomladi ter poleti gojijo nove. Populacije jelenov lahko bistveno nihajo zaradi dejavnikov, kot so razpoložljivost hrane, plenjenje in bolezni. Reprodukcija jelenov je očarljiv in zapleten proces, ki ima ključno vlogo pri njihovem preživetju.