Slovenski jezik, kot plod tisočletnega razvoja in številnih vplivov, skriva v sebi neverjetno bogastvo, ki se odraža v besednem zakladu. Vsaka beseda, od začetne črke "a" do glagola "žvrkljati", ima svojo zgodbo, svoj izvor. Vendar pa se poleg raziskovanja izvora posameznih besed, kot jih ponuja na primer Slovenski etimološki slovar Marka Snoja, skriva zanimiva paralela v samih začetkih življenja - v razvoju človeškega zarodka, ki v prvih tednih nosečnosti prav tako doživlja izjemno hitre in ključne spremembe, ki oblikujejo njegov nadaljnji razvoj. Ta članek se bo poglobil v oba vidika, od biološkega razvoja zarodka v prvih gestacijskih tednih do etimoloških korenin nekaterih zanimivih besed v slovenščini, pri čemer bomo iskali morebitne vzporednice in presenetljive povezave.
Razvoj zarodka: Od prvega dne zadnje menstruacije do začetka življenja
Nosečnost je kompleksno in čudovito potovanje, ki traja približno 266 dni ali 38 tednov od spočetja, oziroma 280 do 282 dni (40 tednov) od prvega dne zadnje menstruacije. Le majhen odstotek porodov, okoli 5 do 6 %, se zgodi točno na izračunan datum poroda, zato je pričakovani porod običajno med dopolnjenim 37. in 42. tednom nosečnosti.
1. in 2. teden: V tem obdobju še niste noseči. Začne se vaša zadnja menstruacija. Do spočetja običajno pride dva tedna po njenem pričetku. Pri ženskah z 28-dnevnim menstrualnim ciklusom ovulacija nastopi med 13. in 15. dnem.
3. in 4. teden: V jajcevodu se spermij in jajčece združita in ustvarita zarodek, imenovan zigota. Če se oplodita dve ali več jajčec, ali če se oplojeno jajčece razdeli na več delov, lahko pride do večplodne nosečnosti. Ta zgodnji zarodek nato potuje proti maternici in se ugnezdi v njeno sluznico.
5. in 6. teden: V tem ključnem obdobju pride do hitrega porasta hormona HCG (humani horionski gonadotropin), kar običajno pomeni, da je test nosečnosti po izostali menstruaciji pozitiven. Začne se intenziven razvoj tkiv in organov. Zato je v prihodnjih tednih izjemno pomemben zdrav življenjski slog in izogibanje škodljivim vplivom, kot so sevanje, nekatera zdravila in okužbe. Na vaginalnem ultrazvoku je v večini primerov že mogoče videti gestacijsko vrečko in celo plod. V 6. tednu plod meri od temena do trtice približno 4-6 mm. Pri vitalnem plodu so že vidni utripi srca. Hrbtenični kanal se zaraste, začnejo se razvijati notranje uho in grlo. Posteljica do 12. tedna še ne bo v celoti prevzela svoje vloge.
7. in 8. teden: Možgani in obraz zarodka se nadalje razvijajo. Nastanejo dlani in prsti na rokah in nogah. V 7. tednu plod meri od temena do trtice 7-9 mm. V 8. tednu se začne premikati, čeprav njegovih gibov še ne morete zaznati. Razvije se nosna kost, spolne žleze pa se usmerjajo v razvoj jajčnikov ali testisov.
9. in 10. teden: V 9. tednu plod meri približno 1,5 do 2 cm in tehta okoli 3 grame. V 10. tednu srce bije s približno 160 utripi na minuto. Sklepi okončin so večinoma že izoblikovani, plodov "rep" pa izgine. Plod meri približno 3 cm in tehta 4-5 gramov.
11. in 12. teden: Glava zarodka že zavzema polovico njegove celotne velikosti. Razvijejo se očesne veke in zametki zob. Formirajo se jetra in zunanje genitalije, nastanejo tudi nohti. Plod meri v dolžino 4-5 cm. Od 11. tedna dalje je mogoče opraviti ultrazvočno merjenje nuhalne svetline in biopsijo horionskih resic. Nastanek organov je v 12. tednu v veliki meri zaključen. Prebavila so že v trebušni votlini, posteljica pa plod že lahko oskrbuje s hrano in kisikom.
13. in 14. teden: Na prstih se pričnejo razvijati prstni odtisi. Razvile so se zasnove za vseh 20 mlečnih zob. Trebušna slinavka prične izločati inzulin. Na ultrazvočnem pregledu je v tem času že mogoče določiti spol ploda! Plod v 13. tednu meri približno 7 cm in tehta okoli 20 gramov. Opazni so dihalni gibi, plod požira plodovnico in izloča urin. Koža je poraščena z mehkimi lanugo dlačicami.
15. in 16. teden: V 15. tednu plod meri približno 10 cm in tehta okoli 70 gramov. Lahko že sesa svoj palec. Kosti skeleta se krepijo, razvoj mišic se nadaljuje. Oči so sicer še zaprte, vendar postanejo dovzetne za svetlobo, razvija se sluh. Od 16. tedna dalje je možna amniocenteza. Gibi okončin postajajo vse bolj usklajeni.
17. in 18. teden: Plod je v obdobju hitre rasti. Glava in telo sta v bolj proporcionalnih razmerjih, pod kožo se tvori maščevje, ki mu bo po rojstvu pomagalo zadrževati toploto. Plod je zmožen obrazne mimike in sliši zunanje ter notranje zvoke. Od glave do trtice meri 14 cm, skupna dolžina pa lahko doseže do 20 cm, teža pa do 190 gramov. Pri deklicah so razvita rodila, pri dečkih pa se prične razvoj prostate in spuščanje testisov iz medenice v mošnjo.
19. in 20. teden: Možgani se intenzivno razvijajo, prav tako se nadaljuje intenzivna rast ploda. Tudi nosečnice, ki prvič pričakujejo otroka, bodo morda že lahko prvič občutile gibe ploda. V tem času se običajno opravi morfološki ultrazvočni pregled ploda, določi se lega posteljice. V 20. tednu plod meri približno 25 cm v dolžino in tehta okoli 300 gramov. Na koži se pojavi verniks - bela mastna zaščitna snov.
21. in 22. teden: V črevesju se formira prvo blato - mekonij. Prične delovati plodov lastni imunski sistem. Oči so že razvite.
23. in 24. teden: V primeru prezgodnjega rojstva ima plod že možnost preživetja! V dolžino meri približno 30 cm in tehta okoli 500 gramov. Nadaljuje se razvoj živčevja.
25. in 26. teden: Proti koncu drugega trimesečja se večina plodov ustali v določenem položaju. V 25. tednu plod tehta približno 700 gramov. Koža počasi izgublja svojo zgubanost, nadaljuje se rast las, izboljšujejo se refleksi in razvoj čutil. Plodove kosti pridobivajo gostoto in trdoto.
27. in 28. teden: Plod doseže težo 1000 gramov in dolžino 35-40 cm.
29. in 30. teden: Plod tehta okoli 1200 gramov. Gibi otroka se lahko v tem času spremenijo in postanejo manj intenzivni (vendar ne manj pogosti!), saj ima plod zaradi rasti manj prostora za gibanje.
31. in 32. teden: Plod intenzivno pridobiva težo, koža postaja bolj napeta in rožnata. V 32. tednu tehta približno 1700 gramov. Zenice že lahko reagirajo na svetlobo. Pljuča so še edini življenjsko pomemben organ, ki še ni dovolj razvit.
33. in 34. teden: Plod sedaj tehta že okoli 2000 gramov in meri več kot 40 cm v dolžino. Še vedno je v obdobju hitrega pridobivanja teže, zaradi razvoja možganov pa raste tudi glava. Pljuča sedaj že izločajo surfaktant, vendar se še vedno razvijajo. Količina plodovnice je v tem času največja in takšna ostane do poroda.
35. in 36. teden: Če bi se v tem obdobju porod pričel, ga ne bi skušali ustaviti, saj je večina plodov že dovolj zrela za življenje zunaj maternice. Plod meri v dolžino približno 45 cm in tehta od 2300 do 2700 gramov.
37. in 38. teden: Plod je že dovolj razvit in zrel za življenje po rojstvu. Tehta okoli 3000 gramov in meri v dolžino skoraj 50 cm. Plod vadi dihalne gibe in požira plodovnico, ki je v tem obdobju že lahko "mlečno" obarvana zaradi odluščenega vermiksa.
39. in 40. teden: Plod še vedno pridobiva 25-30 gramov teže dnevno. Tehta približno 3300 gramov in meri v dolžino približno 50 cm. Večina plodov je v tem času že v svojem porodnem položaju. Bodite pozorni na plodove gibe!
Nosečnost: Vodnik po mesecih | 3D animacija
Etimološke korenine besed: Od indoevropeščine do sodobne slovenščine
Slovenski jezik je neposreden potomec tisočletnega razvoja, ki ga je oblikovalo nešteto jezikovnih vplivov. Vsaka beseda, ki jo uporabljamo, ima svoj izvor, svojo zgodbo. Primerjalno jezikoslovje nam pomaga razvozlati, ali je beseda podedovana iz starodavnega indoevropskega prajezika ali pa je bila izposojena iz tujega jezika.
Zanimivo je, da zgodnja slovenščina ni marala besed, ki bi se začele z "a", "e" ali "u". Zato so na začetek takšnih besed pogosto dodajali črko "j", kar je privedlo do besed, kot so "jagnje", "jetra" in "jutri". Sčasoma se je ta praksa spremenila, kar nam danes omogoča uporabo besed, ki se začnejo na omenjene samoglasnike.
Skupno indoevropsko dediščino našega jezika razkrivajo podobne besede v slovenščini in angleščini:
- brat - brother
- mati - mother
- sestra - sister
- noč - night
- miš - mouse
- sneg - snow
- gost - guest
- voda - water
- mleko - milk
Mnoge besede, ki jih Slovenci uporabljamo vsak dan, nosijo pečat tujega izvora. Tako na primer beseda "adijo" izvira iz latinščine ("ad deum" - k Bogu). Besedi "baraba" in "mulec" sta prišli iz italijanščine, od koder izhajajo tudi besede kot so "fant", "mineštra", "barka", "kapučino", "špageti" in "bankomat". Prihodi iz nemščine so prav tako številni in pričajo o tesnih stikih z nemško govorečimi območji, na primer besedi "škarje" in "bunda" (iz nemščine in madžarščine). Nekatere besede pa izvirajo celo iz bolj oddaljenih krajev: "banana" iz Afrike, "orangutan" iz Indonezije in "kimono" iz Japonske.
Poglejmo si nekaj posebej zanimivih primerov iskanja besednih izvorov:
Šampon: Beseda prihaja iz Indije, iz jezika hindi, kjer glagol "campna" ali "čampna" pomeni "gnesti" ali "masirati mišice". Verjetno je beseda v evropske jezike prišla prek Anglije.
Robot: To besedo je skoval češki pisatelj Karel Čapek in jo prvič uporabil v svoji drami R.U.R. (Rossumovi univerzální roboti) za opis mehaničnih bitij, ki osvojijo svet.
Zmaj: V svoji sedanji obliki opisuje mogočno, četudi mistično bitje. Vendar pa se zdi, da je prvotno pomenila "kačo", kar potrjujejo podobne besede v drugih slovanskih jezikih, kot sta hrvaška "zmija" in ruska "zmeja".
Viski: Beseda je prevzeta iz angleške "whiskey" ali "whisky", ki pa je sama izposojena in skrajšana iz škotske ali gelske "uisge beatha", kar dobesedno pomeni "voda življenja". Podobno najdemo v latinščini ("aqua vitae") in francoščini ("eau de vie").
Karantena: Ko so v 14. stoletju ladje priplule v Benetke, so morale včasih čakati 40 dni pred izkrcanjem zaradi skrbi pred vnosom bolezni. V italijanščini 40 dni pomeni "quaranta giorni".
Malarija: Ime te bolezni izhaja iz italijanščine in dobesedno pomeni "slab zrak". Ljudje so verjeli, da bolezen izvira iz slabih vonjav iz močvirij, ne da bi pomislili na komarje kot prenašalce.
Hipoteka: Ta beseda, ki ni posebej priljubljena, je k nam prišla prek nemščine ("Hypothek"), še pred tem iz latinščine ("hypotheca") in grščine ("hypotheke"), kar pomeni "zastavek", torej nekaj, kar zastavimo kot zagotovilo za povračilo dolga.
Šah-mat: Izraz pomeni konec šahovske igre. Nekateri menijo, da izvira iz arabščine ("al-shah mata" - kralj je mrtev), vendar je bolj verjetno, da izhaja iz perzijščine ("shah-mat"), kar pomeni, da je kralj v položaju brez izhoda.
Amater: Kot vemo, amater nekaj ne počne toliko zaradi plačila, ampak zaradi ljubezni do dejavnosti.
Baba: Zelo star slovenski izraz, ki je v drugih slovanskih jezikih prisoten kot "baba" in je že v praslovanščini pomenil "stara ženska". Zanimivo je, da je v latinščini podobno: "bóba" je bil izraz za staro (poročeno) žensko, ponekod pa so s podobnimi izrazi opisovali čarovnice ali starke.
Astronavt/Kozmonavt: Izraz "astronavt" je bil skovan že pred prvim poletom v vesolje, sprva v angleščini kot izraz za vesoljsko plovilo. Kasneje ga je populariziral Francoz Joseph Henri Honoré Boex. "Kozmonavt" ima izvor v ruščini in grščini, kjer "kosmos" pomeni vesolje, "nautes" pa mornar, torej "vesoljski mornar".
Tajkun: Ta izraz prihaja iz Japonske ("taikun") in pomeni "veliki vladar". Izvira iz kitajskih korenin in je verjetno prek angleščine ali nemščine prišel v slovenščino. Lepši slovenski izraz je "velikaš".
Oranžna: Beseda za barvo izvira od poimenovanja sadeža - pomaranče. Najprej so jo poznali v francoščini ("orange", "orangé"), prvotno pa je pomenila "pomarančne barve". Izvor je v perzijščini ("narandž"), sanskrt pozna podoben izraz. Zanimivo je, da slovenščina dolgo ni imela besede za opis te barve.
Delfin: Ime izvira iz grške besede "delphís", ki je izpeljana iz "delphýs" ali "délphos" - maternica. Domneva se, da so jih tako poimenovali zaradi oblike ali zaradi dejstva, da samice imajo maternico.
Bojkot: Izraz je verjetno prišel iz nemščine ("boykott", "boykottieren"), Nemci pa od Angležev. Izvor je v priimku Charlesa C. Boycotta, angleškega posestniškega upravitelja, ki je bil na Irskem tako osovražen, da nihče ni hotel sodelovati z njim. "Bojkotirati" prvotno pomeni obravnavati nekoga tako, kot so ga obravnavali nezadovoljni najemniki.
Saksofon: Tudi ta glasbeni instrument je dobil ime po osebi oziroma priimku - po Adolpheu Saxu, ki ga je prvi izdelal.
Silhueta: Ta beseda, ki opisuje temno, v obrisih vidno postavo ali stvar, najverjetneje izvira iz priimka francoskega pisca in politika Étienna de Silhouetta. Ena od razlag pravi, da je ta cenena vrsta likovnega dela poimenovana po ministru, ki je slovel po varčnosti, saj je silhueta v primerjavi s klasičnim portretom cenejša.
Narcizem: Izraz izvira iz grške mitologije, kjer je Nárkissos mladenič, ki se je zaljubil v svoj odsev v vodi in se od ljubezni spremenil v narciso. Mitološki mladenič je poimenovan po cvetlici narcisa. V psihologiji je izraz populariziral Sigmund Freud.
Cigara: Izvor besede je v španski besedi "cicada" (vrsta žuželk), kar nakazuje na obliko. Druga možna razlaga je majevska beseda "sikar", kar pomeni "kaditi".
Cepiti: Izvor je najbrž praslovanski. Stari jeziki so poznali ta izraz, ki je pomenil "sekati" ali "klati". Pri cepljenju dreves se mesto, kamor se vstavi cepič, malo razkolje.
Origano: Beseda je prevzeta prek italijanščine ("origano") in latinščine ("origanum"), iz grščine ("origanon"), ki pa izvira iz nekega predantičnega sredozemskega jezika. Nekateri strokovnjaki menijo, da je izvor bolj grški, saj "orei" pomeni gora, "ganos" pa veselje, kar bi pomenilo "veselje z gora".
Tulipan: Besedo smo dobili od Turkov ("tülbend" - turban). Oblika tulipanovih pestičev, ko odpadejo venčni listi, spominja na to pokrivalo.
Marjetica: Ime je izpeljano iz osebnega imena Marjeta, po zgledu iz nemščine (Margerite), italijanščine (Margheritina) in francoščine (Marguerite). Francosko poimenovanje je verjetno nastalo iz starofrancoskega "mergarite" - biser.
Orhideja: Ta roža ima korenine v grškem izrazu "orkhis" v pomenu "modo" ali "testikel".
Antologija: Grško "anthos" pomeni roža, cvet, "logia" pa zbirka. Torej, antologija je zbirka cvetja, pozneje pa tudi zbirka literarnih del.
Šola: Beseda je najbrž prevzeta iz nemške "schoule", ki si jo je izposodila iz vulgarno latinske "scola" v pomenu šola ali nauk. Vendar pa je prvotni pomen grške besede "skhole" bil "prosti čas" ali "počit".
Oko (hiše): V praslovanskem jeziku je podoben izraz pomenil "gledati" in je bil povezan s samostalnikom "oko". Sklepajo, da si lahko prvotni pomen besede predstavljamo kot "oko hiše".
Dnevi v tednu: Medtem ko so nekatera poimenovanja dni v tednu smiselna (ponedeljek, sreda, četrtek, petek, nedelja), se tork in sobota izkažeta za bolj zanimiva. "Sobota" je poznana v mnogih slovansko sorodnih jezikih. Torek pa izhaja iz staroslovanskega poimenovanja za "drugi".
Morilec: Ta izraz so poznali že stari Slovani. Podobnega najdemo v hrvaščini, srbščini, češčini in ruščini - "moriti" ali "morítь", kar pomeni uničevati, zatirati.
Zanimivo je, kako se lahko prepleta razvoj življenja s kodiranjem jezika. Tako kot se iz majhnega zarodka razvije kompleksen organizem, tako se iz preprostih korenin razvije bogat besedni zaklad, ki odraža zgodovino, kulturo in vsakdanje življenje ljudi. Vsaka beseda nosi v sebi zgodbo, kot jo nosi vsak posameznik, ki se razvija od zgodnjega embria do zrelega bitja.