Nosečnost je posebno obdobje v življenju ženske, ki prinaša številne telesne in čustvene spremembe. Ključnega pomena za dobro počutje matere in zdrav razvoj otroka je kakovostna predporodna zdravstvena oskrba, ki obsega celovit pristop k spremljanju nosečnice in ploda. Ta oskrba se izvaja na primarni ravni v ginekoloških ambulantah javnih zdravstvenih zavodov in zasebnih ordinacijah, pri čemer jo zakonsko podpirajo določeni postopki in pregledi, ki natančno opredeljujejo, kdaj in kako se izvajajo. Namen teh pregledov je aktiven zdravstveni nadzor nosečnic in ploda z namenom ocene tveganja za neugoden izid nosečnosti.
Prvi koraki: Zgodnje odkrivanje in ocena ogroženosti
Prvi pregled nosečnice opravi ginekolog do 12. tedna nosečnosti. Med tem pregledom se opredeli stopnja ogroženosti nosečnice. Če se ugotovi, da gre za ogroženo nosečnost, se za nadaljnje spremljanje vzpostavi povezava s sekundarnim centrom, ki nudi specializirano oskrbo. V primeru, da nosečnica na pregled pride po 24. tednu nosečnosti, se izvedejo ustrezni ukrepi glede na njeno stanje.
Ob prvem pregledu je ključnega pomena pogovor z nosečnico o prehrani, telesni aktivnosti, navadah in razvadah v nosečnosti. Prav tako se nosečnici že ob prvem obisku, ko se jemlje anamneza, sporoči približen rok poroda. Rok poroda se izračuna po Nägelejevi metodi: prvemu dnevu zadnjega perila se prišteje sedem dni in eno leto, nato pa se odštejejo trije meseci. Kasneje se trajanje nosečnosti kontrolira še preko prvega plodovega gibanja. Prvesnice običajno začutijo plodovo gibanje konec 20. tedna nosečnosti (po štirih mesecih in pol), temu pa se doda še 4,5 mesecev. Mnogorodnice lahko plodovo gibanje zaznajo že konec 4. meseca. Če ženska pozna natančen datum spočetja (kar je mogoče le, če je imela spolne odnose le enkrat), nosečnost traja 265 do 269 dni. Termin poroda se včasih potrdi z oceno velikosti maternice z vaginalnim pregledom ali pogosteje z ultrazvočno preiskavo v zgodnji nosečnosti. Na rok poroda se lahko sklepa tudi po obliki popka, ki se v 9. mesecu nosečnosti izgladi, v 10. mesecu pa izboči.
Sistematični preventivni pregledi in ključne preiskave
Sistematični preventivni pregledi nosečnic so ključni za spremljanje zdravja matere in otroka. Okvirno potekajo v 24., 28., 35. in 40. tednu nosečnosti in jih opravi izbrani ginekolog. Poleg tega pa se izvajajo še drugi pomembni pregledi:
- Prvi sistematični preventivni pregled: Ta pregled naj bi bil opravljen do 12. tedna nosečnosti. Če nosečnica pride na pregled že prej, do 8. tedna nosečnosti, se do 12. tedna nosečnosti opravi še dodatne preiskave. V okviru tega pregleda se nosečnici izda materinska knjižica, kamor se vpišejo podatki o opravljenih pregledih, preiskavah in opozorilih.
- Ginekološki pregled: Opravlja se po presoji zdravnika.
- Merjenje telesne teže in krvnega pritiska: To sta pomembna dela splošnega pregleda nosečnice ob prvem obisku in vseh nadaljnjih pregledih. Najugodnejši prirast telesne teže med nosečnostjo je določen predvsem s telesno težo pred nosečnostjo. Priporočila National Academy of Science (1992) za celoten prirast telesne teže in razmerje med telesno težo in višino (indeks telesne mase - ITM) so pomembna. Pomembno je, da se nosečnica v zadnjem mesecu nosečnosti ne zredi za več kot 0,5 kg na teden. Vsako nenormalno naraščanje telesne teže zahteva izredno pozornost, saj je to pogosto prvi znak pojavljanja edemov. Edemi, proteinurija in hipertenzija so najpomembnejši simptomi poznih nosečniških toksičnosti oz. EPH gestoz, ki se pojavijo po 24. tednu. Edemi, ki so navadno prvi znak pozne gestoze, se pojavljajo okrog sedmega meseca nosečnosti in ne izginejo do poroda. So generalizirani: otečejo spodnji udi okrog gležnjev in prsti na rokah, obraz postane zabuhel, edemi pa zajamejo tudi trebuh, predvsem v spodnjem delu tik nad simfizo. Pri merjenju krvnega pritiska je za prognozo patološkega stanja hipertenzija najpomembnejši simptom. Vrednost 140/90 mm Hg in več se obravnava kot patološko stanje. Zvišanje diastoličnega pritiska ima večji pomen, ker je direktni pokazatelj vsaj enega vzroka preeklampsije in eklampsije.
- Laboratorijske preiskave:
- Urin: Preiskava urina (albumen, sediment) se opravi ob kontrolnih pregledih.
- Hemogram: Preiskava krvne slike se opravi ob prvem pregledu in še dvakrat v nosečnosti.
- ICT: Ta preiskava se opravi v 28. tednu nosečnosti.
- Presejalni test na okužbo s povzročiteljem toksoplazmoze: Pri seronegativnih ženskah se opravi ob prvem pregledu in če je test negativen, še v 20. in 36. tednu nosečnosti.
- Ultrazvočne preiskave:
- Prva ultrazvočna preiskava: Opravi se med 8. in 12. tednom nosečnosti z namenom izključitve izvenmaternične nosečnosti, izključitve ali potrditve zgodnje nosečnosti.
- Druga ultrazvočna preiskava: Opravi se okrog 20. tedna nosečnosti. To je rutinski ultrazvočni pregled za potrditev ali določitev razvoja ploda.
- Dodatni ultrazvočni pregled: Pri obremenilni anamnezi ali kliničnem izvidu se opravi ultrazvočni pregled v 30. do 32. tednu nosečnosti, ki je del kurativne obravnave. Enako velja za ultrazvočno ugotavljanje lege posteljice.
Presejalni testi za genetske nepravilnosti
Za nosečnice, stare med 35 in 37 let v času pričakovanega dneva poroda, je na voljo presejalni test, ki je lahko merjenje nuhalne svetline ali trojni presejalni test (THT). Po 37. letu starosti imajo nosečnice pravico do kariotipizacije (horionska biopsija ali amniocenteza), ki se opravi v ustreznem centru, kromosomska preiskava pa v verificiranem laboratoriju.
- Merjenje nuhalne svetline: To je ultrazvočni pregled, pri katerem se meri vidna tekočinska zbirka na zatilju ploda. Preiskava za plod ni nevarna, z njo pa se odkrije kar 80% plodov z Downovim sindromom, kot tudi nekatere druge razvojne nepravilnosti, kot so prazno jajce, odmrl plod, anencefalija, holoprozencefalija, gastroshiza, omfalokela, odsotnost rok in/ali nog, polidaktilija, atrezija požiralnika. Najprimernejši čas zanjo je 12. teden nosečnosti.
- Trojni presejalni test (THT): Med 15. in 20. tednom nosečnosti se z ultrazvokom izmeri biparietalni premer plodove glavice, s čimer se določi gestacijska starost. Nosečnici se vzame 5 ml krvi iz vene na roki, ki se pošlje v laboratorij. Ta določi vsebnost treh hormonov: β-HCG, nekonjugiranega E3 ter β-fetoproteina.
Patronažna služba in poporodno varstvo
Poleg sistematičnih pregledov v zdravstvenih ustanovah, patronažna služba opravlja aktivno zdravstveno in socialno varstvo nosečnic in otročnic. Nosečnica ima pravico do enega preventivnega patronažnega obiska, otročnica pa do dveh. Če se ugotovi potreba po več obiskih, se patronažna služba poveže z izbranim ginekologom. Patronažna služba prav tako izvaja svetovalne preventivne obiske pri ženskah, ki se ne odzivajo na vabila za presejanje raka na materničnem vratu.
Po porodu ali splavu je pomemben pregled ženske v ustanovi zdravstvenega varstva žensk na primarni ravni, ki se opravi 6 tednov po porodu ali 3 tedne po splavu. Namen teh pregledov je aktivno varovanje reproduktivnega zdravja.
Prošnja za pomoč med nosečnostjo in po porodu - projekt 4. trimesečja, ekipa UNC
Vloga babice in medicinske sestre v nosečnosti
Diplomirana babica ali za samostojno delo izobražena diplomirana medicinska sestra opravlja pet sistematičnih pregledov v nosečnosti: v 16., 32., 37., 38. in 39. tednu. V 20. tednu nosečnosti opravi ultrazvočni pregled in usmerjen pogovor z nosečnico.
Antenatalna babiška/zdravstvena nega se izvaja od potrditve nosečnosti do začetka poroda. Ženski se pojasni pomen kontrolnih pregledov v določenem časovnem zaporedju za njeno dobro in dobro otroka. Prvi pregled naj bo čimprej po izostanku menstruacije, da nosečnica dobi potrebne nasvete. Organogeneza pri plodu je končana z 12. tednom nosečnosti.
Pomembno je, da je postopek ob pregledu čim bolj human. Spodbujati je treba, da nosečnico na preglede spremljata mož ali partner. Idealen prvi stik z zdravstvenimi delavci bi bil na domu nosečnice, stran od vrveža klinike, saj gre v bistvu za izmenjavo informacij in priložnost za spoznavanje njene ožje in širše družine. Prvi vtis je ključen in bo vplival na nadaljnje izkušnje. Babica/medicinska sestra mora prepoznati in razjasniti odziv nosečnice na nosečnost, vzpostaviti terapevtsko vez in komunicirati prisrčno ter tankočutno, pri čemer ne sme zanemariti opazovanja telesnih značilnosti. Držanje in hoja lahko nakazujeta na težave s hrbtenico ali predhodne poškodbe medenice.
Babica/medicinska sestra mora oceniti stopnjo zdravja na osnovi podatkov (anamneze) in uporabiti presejalne teste po predpisu. Preveriti je treba osnovne podatke glede telesne teže, višine, krvnega pritiska in laboratorijskih preiskav ter jih oceniti. Pomembno je oceniti odziv celotne družine na nosečnost, saj dejavniki okolja, kot so slabi stanovanjski pogoji, pomanjkanje denarja in slabi medsebojni odnosi, ki so pogosti v nižjih socialnih razredih, pogojujejo višjo perinatalno mortaliteto in morbiditeto.
Zdrav življenjski slog v nosečnosti
Zdrav življenjski slog nosečnice je ključnega pomena za zdrav razvoj ploda. To vključuje:
- Uravnotežena prehrana: Ključna je za zdravje bodoče mamice in razvoj ploda. Priporočljivo je dodajanje folne kisline za preprečevanje nevroloških okvar ter po potrebi omega-3 maščobnih kislin, kalcija in železa. Obroki naj bodo redni, skozi dan naj jih bo pet - trije glavni in dve malici. Potrebno je popiti dovolj tekočine, predvsem vode. Ni treba jesti za dva.
- Izogibanje škodljivim snovem: Nosečnica se mora izogibati alkoholu, tobaku in prepovedanim drogam, saj negativno vplivajo na njeno zdravje in razvoj ploda. Uživanje teh snovi povečuje tveganje za prezgodnji porod, zastoj plodove rasti, smrt ploda ali novorojenčka. Fetalni alkoholni sindrom je lahko posledica uživanja alkohola v nosečnosti. Toleranca na te snovi mora biti ničelna.
- Zmerna telesna aktivnost: Priporočljiva je za izboljšanje razpoloženja, dvig energije in omilitev nosečniških težav, kot so bolečine v križu, utrujenost in zaprtje. Med vadbo se sproščajo hormoni sreče. Okrevanje po porodu je praviloma hitrejše. Priporočljivi so hoja, plavanje, vaje z lažjimi utežmi ter joga, pilates in aerobika za nosečnice. Izogibati se je treba športom z večjim tveganjem za poškodbe.
- Čustveno zdravje: Stres, tesnoba in druge psihične težave lahko negativno vplivajo na nerojenega otročka in se lahko izrazijo v visokem krvnem pritisku ali nosečniški sladkorni bolezni. Vplivajo lahko na razvoj možganov ploda, povečajo tveganje za zaplete pri porodu in težave pri navezovanju stikov z dojenčkom. Ključnega pomena je izogibanje stresu, iskanje podpore in po potrebi pomoč s tehnikami sproščanja.
Priprava na porod in starševstvo
Programi priprave na porod in starševstvo so namenjeni bodočim materam in očetom oziroma spremljevalcem. Ti tečaji nudijo strokovne informacije, praktične nasvete in podporo, ki pomagajo razumeti potek nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja. Na tečajih je mogoče postaviti tudi vprašanja in pridobiti celosten pogled na zgodnjo nosečnost.
Obstajajo različni tečaji, kot so tečaj zgodnje nosečnosti (med 12. in 18. tednom nosečnosti) in tečaj priprave na porod in starševstvo (od 30. tedna nosečnosti dalje). Ti tečaji se lahko izvajajo v živo ali preko spletnih povezav. Svetovanje v zvezi z dojenjem in laktacijo je na voljo tudi po porodu preko zunanjih svetovalk in podpornih organizacij.
Pomembnost zdravstvene pismenosti
Zdravstvena vzgoja v nosečnosti je tesno povezana z zdravstveno pismenostjo bodočih mater. Z razumevanjem informacij o nosečnosti, porodu in skrbi za novorojenčka lahko nosečnice sprejemajo bolj informirane odločitve za svoje zdravje in zdravje otroka. Redni obiski ginekologa, upoštevanje nasvetov zdravstvenih delavcev ter aktivno sodelovanje pri preventivnih programih so bistveni za uspešno in varno nosečnost.
V Sloveniji je dobro poskrbljeno za nadzor zdrave nosečnosti, saj bodoče mamice v okviru osnovnega zdravstvenega zavarovanja imajo pravico do 10 sistematičnih pregledov in dveh ultrazvočnih preiskav. Kljub temu pa nosečnica s svojim početjem in načinom življenja ne more vplivati na vse dejavnike, kot so genetika, nekatera zdravstvena stanja in nepredvidljivi zapleti. Zato je pomembno, da bodoče mamice skrbijo za svoje telesno in duševno zdravje, se izogibajo škodljivim razvadam in redno obiskujejo predporodne preglede.
tags: #zdravstvena #vzgoja #v #nosecnosti