Spremembe življenjskega sloga in nihanja ravni hormonov v nosečnosti lahko pomembno vplivajo na ustno zdravje bodoče matere. Večje spremembe posredno vplivajo tudi na razvijajoči se zarodek. Ali bi prepoznale te spremembe? Krvaveče ustnice v zadnjem mesecu nosečnosti, čeprav manj pogoste kot krvavitve iz dlesni, lahko vzbujajo skrb. Vendar pa je pomembno razumeti, da so lahko te težave povezane z istimi dejavniki, ki vplivajo na ustno zdravje med nosečnostjo, vključno s hormonskimi spremembami in povečano občutljivostjo tkiv.
Spremembe ustne votline med nosečnostjo: Hormoni na delu
Nosečnost prinaša pomembne hormonske spremembe, ki vplivajo na celotno telo, vključno z ustno votlino. Zlasti vpliv estrogena in progesterona lahko povzroči, da dlesni postanejo bolj občutljive in nagnjene k vnetjem.
Nosečniški gingivitis: Pogosta težava z resnimi posledicami
Najpogosteje se v nosečnosti pojavi t. i. nosečniški gingivitis oz. vnetje dlesni. Ta nastane zaradi kombinacije nihanja hormonov, bakterij v zobnih oblogah in spremenjenega imunskega odziva telesa. Dlesni pri nosečnicah pod vplivom hormonov dosti bolj burno reagirajo že na manjša draženja. Pogosto pride do otekanja ali zadebelitve dlesni, ki jih ščetkanje še dodatno otežuje. To hitro vodi v začaran krog in opazno slabšanje stanja.
V kolikor opazite krvavenje iz dlesni, rdečino in oteklino, obvestite svojega zobozdravnika in se dogovorite za pregled. Nezdravljen gingivitis je namreč lahko predstopnja resnejše oblike parodontalne bolezni, kjer se vnetje iz površine dlesni razširi globje v obzobna tkiva in povzroči propadanje spodaj ležeče kosti. Temu sledi majavost zob, kar lahko vodi v njihovo izgubo.
Vnetne celice ne povzročajo le težav materinim obzobnim tkivom, temveč prehajajo tudi preko posteljice na zarodek. Raziskave kažejo, da se pri nosečnicah, ki imajo parodontalno bolezen, sedemkrat poveča tveganje za prezgodnji porod in nizko porodno težo novorojenčka v primerjavi z zdravimi posameznicami. Vse, kar je potrebno, da se začetno vnetje spravi pod kontrolo, je preprost obisk pri higieničarki. Po potrebi se lahko opravljajo pogostejši kontrolni pregledi tekom nosečnosti.
Zobna gniloba in kislinski napadi
V času nosečnosti se nemalokrat pojavlja tudi zobna gniloba zaradi spremenjenih prehranjevalnih navad in življenjskega sloga nosečnice, ki pogosteje posega po sladkih pijačah in prigrizkih. Bakterije v zobnih oblogah presnavljajo ogljikove hidrate in pri tem proizvajajo kislino kot stranski produkt. Kislina postopoma raztaplja trdo zobovino. Pri preprečevanju zobne gnilobe je ključnega pomena temeljita ustna higiena, uporaba zobne paste s fluoridi in zdrav način prehranjevanja z omejenim vnosom sladkorjev.
Kisline ne proizvajajo le bakterije. Kar 70 % nosečnic ima težave tudi s slabostjo in epizodami bruhanja. Nizek pH želodčne kisline prav tako povzroči raztapljanje sklenine predvsem na notranjih ploskvah sprednjih zob. Takoj po bruhanju odsvetujemo ščetkanje zob, saj kislina, ki je prišla iz želodca, demineralizira in zmehča zobne površine. Namesto tega se priporoča spiranje z vodo in ščetkanje zob z mehko krtačko kasneje, najmanj eno uro po bruhanju.
Ortodontski premiki zob: Presenetljiva prednost nosečnosti
Nosečniški hormoni povzročijo spremembe v metabolizmu kosti. Ortodontski premiki zob so tako hitrejši kot navadno. Hormonske spremembe v nosečnosti prinesejo tudi nekatere prednosti. Eno takih, morda splošno manj znanih sprememb, lahko izkoristimo pri ortodontski terapiji. Zaradi sprememb v metabolizmu kosti se zobje premikajo bistveno hitreje, zato učinek zdravljenja traja tudi po porodu skozi celotno obdobje dojenja. V zobozdravstvenem centru Babit smo uspešno zaključili že kar nekaj nosečniških ortodontskih terapij. Mlade mamice so bile upravičeno presenečene, kakšne rezultate prinese pravilno časovno in biomehansko načrtovana ortodontska terapija. V času porodniškega dopusta so pod stalno kontrolo zobozdravnika.
Zobozdravstveni posegi med nosečnostjo: Varnost na prvem mestu
Nujne zobozdravniške posege lahko pri nosečnicah varno in brez bolečin opravimo kadarkoli, ostale nenujne posege pa načrtujemo v drugem trimesečju, ko je razvoj organov pri zarodku zaključen in nosečnica občuti manj neprijetnosti v ležečem položaju. Prav tako se izogibamo posegov z rentgenskim slikanjem. Hitro deleče se celice so bolj občutljive za poškodbe z X-žarki, zato se vsi posegi, ki potrebujejo rentgen zob, prestavijo na čas po prvem trimesečju ali po porodu.
Fluoridni premaz je varen in pomaga preprečevati karies. Luščenje in poliranje zmanjšujeta zobne obloge in vnetje dlesni.
Krvavitve v nosečnosti: Vzroki in ukrepi
Krvavitve v nosečnosti, vključno s tistimi, ki bi lahko povzročile občutek krvavečih ustnic (čeprav je to manj verjetno neposredno povezano z ustnicami samimi), so lahko zelo skrb vzbujajoče. Pomembno je razlikovati med različnimi vrstami krvavitev in vedeti, kdaj je nujno poiskati zdravniško pomoč.
Krvavitve v prvi polovici nosečnosti (pred 20. tednom)
Krvavitve v tem obdobju so dokaj pogoste in niso nujno znak resnih težav. Približno 20 do 40 odstotkov nosečnic v tem obdobju krvavi.
- Vgnezditvena krvavitev: Je relativno pogosta. Do nje pride, ko se oplojeno jajčece vgnezdi v maternično sluznico. Takšno krvavitev opazite 10 do 14 dni po spočetju. Krvavitev je blaga v obliki malo svetlo rdeče krvi ali kot rjav izcedek. V naslednjih dneh se krvavitev ne okrepi kot pri običajni menstruaciji. Takšna krvavitev ni nevarna, preneha spontano in ne potrebuje zdravljenja, lahko pa vodi v napačni izračun predvidenega datuma poroda, če jo zamenjamo za menstruacijo.
- Postkoitalna krvavitev: Je krvavitev med ali po spolnem odnosu. Povišana koncentracija estrogena v nosečnosti spodbudi rast žleznega epitela na površini materničnega vratu (ektropij). Epitel je bolj ranljiv in je lahko vzrok za kontaktne krvavitve, večinoma po spolnem odnosu. Pokaže se kot blaga sveža krvavitev iz nožnice ali rjav izcedek. Takšna krvavitev ne ogroža nosečnosti in preneha spontano. Zdravljenje ni potrebno, večinoma svetujemo le izogibanje spolnim odnosom.
- Patološke spremembe materničnega vratu in nožnice: So možen vzrok krvavitve med celotno nosečnostjo. Največkrat imamo opravka s cervikalnimi polipi, ki nastajajo zaradi visokih vrednosti estrogena. Redkeje so vzrok krvavitve nožnični polipi ali krčne žile, še redkeje pa maligne bolezni. Rak materničnega vratu je najpogostejša maligna bolezen rodil v nosečnosti. Nenormalne spremembe so prisotne v od enega do pet odstotkov nosečnosti. Tudi vnetja materničnega vratu in nožnice se lahko kažejo kot krvavitev, najpogosteje po spolnem odnosu.
- Spontani splav: Najpogostejši vzrok so kromosomske nepravilnosti. Poleg genetskih napak so med vzroki še okužbe, zdravila, hormonske motnje, anomalije maternice in motnje imunskega sistema. Običajno se priporoča ležanje in vzdržnost od spolnih odnosov. Če so vzroki za splav v preslabi hormonski podpori, je indicirana hormonska podporna terapija.
- Izvenmaternična nosečnost: Zarodek se ugnezdi izven maternice, običajno v jajcevodu. Stanje je zelo nevarno za mamo, če zarodek še naprej raste in povzroči razpok jajcevoda. Takšna nosečnost se ne more srečno končati, zato je potreben kirurški poseg.
- Molarna nosečnost: Je zelo zelo redka. Oplojeno jajčece se razvije v nenormalno tkivo namesto v plod. Če ne pride do spontanega splava, tkivo odstranijo s kiretažo.
Krvavitve v drugi polovici nosečnosti (po 20. tednu)
Krvavitve po 20. tednu nosečnosti so redkejše (dva do pet odstotkov), a bolj nevarne. Vsaka krvavitev iz nožnice z bolečinami ali brez lahko predstavlja resno težavo in nosečnica naj se na pregled zglasi takoj.
- Predležeča posteljica (placenta previa): Je eden glavnih vzrokov za krvavitve v tretjem trimesečju. Do težav pride, ko posteljica raste na spodnjem delu maternice in prekrije kanal materničnega vratu. Običajno se svetuje ležanje, vzdržnost od spolnih odnosov in izogibanje napornim aktivnostim. Če se posteljica do poroda ne dvigne, je indiciran carski rez. Pogosto pa se z rastjo maternice posteljica »dvigne«.
- Odluščenje posteljice (abrupcija placente): Pri približno 1 % nosečnosti se posteljica odlušči od maternične stene, med njo in maternico pa se začne nabirati kri. Kritično je zgodnje prepoznavanje. Če se ne ugotovi pravočasno, lahko vodi do izgube otroka zaradi nenadnega primanjkljaja krvi in kisika. Prav tako obstaja povečano tveganje za notranje krvavitve mame.
- Prezgodnji porod: Do njega pride, ko se telo prezgodaj pripravlja na porod (po 20. tednu nosečnosti in več kot 3 tedne pred predvidenim datumom poroda). Vzrok je lahko okužba, anomalija maternice … Zdravljenje s progesteronom pomaga sprostiti mišice maternice. Včasih pomaga tudi zdravljenje z magnezijem.
- Spremembe materničnega vratu ali nožnice: Kot so že omenjeni polipi ali vnetja.
- Razpok maternice: Če so mišice maternice šibke zaradi preteklih operacij (carski rez, odstranitev fibroidov), lahko ta del med nosečnostjo poči. Stanje je življenjsko ogrožujoče, zato je nujen takojen carski rez.
- Predležeče žile: Do tega redkega stanja pride, ko plodove krvne žile v popkovini ali posteljici prečkajo porodni kanal. Te žile se lahko pretrgajo in povzročijo, da plod krvavi in izgublja kisik. Če se začne porod, lahko pride do razpoka žil, kar lahko vodi do krvavitve, ki ogroža tako mamo kot dojenčka.
Kdaj je treba nujno k zdravniku?
Vsaka ženska/nosečnica, ki krvavi, potrebuje obravnavo pri ginekologu! Pri vsaki ženski v reproduktivni dobi z nepravilno krvavitvijo iz rodil namreč pomislimo tudi na nosečnost. V primeru močnejše krvavitve in/ali bolečin je pregled potreben takoj. Pri vseh bolnicah s pozitivnim testom nosečnosti, z bolečinami v trebuhu in/ali krvavitvijo pomislimo na možnost zunajmaternične nosečnosti. Le v primeru, ko je vitalna nosečnost v maternici že potrjena, se lahko pregled pri blagem rjavem izcedku oziroma blagem izcedku po spolnem odnosu, ki je brez bolečin, opravi v naslednjih dneh.
Kaj lahko nosečnica stori sama?
Nosečnica naj spremlja količino in intenzivnost krvavitve, počutje in jakost bolečine. Med krvavitvijo naj ne uporablja tamponov oziroma naj ne vstavlja ničesar v nožnico. Odsvetujemo spolne odnose, spiranje nožnice in kopanje v stoječih vodah.
Ustna higiena kot ključ do zdrave nosečnosti
Kar 60 do 75 % nosečnic se srečuje z vnetjem dlesni (gingivitisom). Približno polovica žensk z že obstoječim gingivitisom doživi veliko poslabšanje med nosečnostjo. Nihanje ravni spolnih steroidnih hormonov (estrogena in progesterona) med nosečnostjo poleg spremenjene ustne flore lahko povzroči večjo nagnjenost k občutljivosti dlesni in k nastanku gingivitisa. Oralno zdravje predstavlja pomemben del predporodne oskrbe, saj lahko slaba ustna higiena med nosečnostjo vodi do slabih zdravstvenih izidov za mater in otroka.
Obzobna tkiva omogočajo pričvrščevanje zob v čeljusti. Mednje spadajo dlesen, pozobnica, koreninski cement in čeljustna kost. Zdrava dlesen izpolnjuje medzobne prostore in je bledo rožnate barve. Če se zobne obloge kopičijo, se dlesen vname - postane otekla, rdeča in hitro zakrvavi. Vnetje lahko ostane omejeno na dlesen, lahko pa napreduje v globino in povzroči postopen propad obzobnih tkiv, ki v čeljustni kosti držijo zob. Tako nastanejo obzobni žepi, ki se z napredovanjem bolezni poglabljajo. Dlesen se odmika, takšni zobje postanejo navidezno daljši in majavi, na koncu pa izpadejo, ker nimajo več opore.
Gingivitis je zgodnja faza parodontalne bolezni, kjer gre za vnetje dlesni. Kadar se vnetje razširi še na druga obzobna tkiva, govorimo o parodontitisu. Ta je povezan tudi s slabimi izidi nosečnosti, vključno s prezgodnjim porodom in nizko porodno težo. Nosečniški gingivitis postane očiten v drugem mesecu in se poslabšuje med nosečnostjo, vrh pa doseže v osmem mesecu.
Simptomi gingivitisa
- Spremenjena barva iz bledo rožnate v temno rdečo ali celo vijoličasto.
- Lahko je prisotna bolečina, spontana ali ob dotiku.
- Otekle dlesni.
- Dlesni hitro zakrvavijo pri ščetkanju, nitkanju, prehranjevanju ali spontano.
- Lahko sta prisotna neprijeten zadah in gnojenje med dlesnimi in zobmi.
Ustrezna ustna higiena je pri nosečnicah še kako pomembna! Potrebno je redno temeljito ščetkanje z mehko zobno ščetko (dvakrat na dan) in z medzobnimi ščetkami oziroma nitkami vsaj enkrat na dan, da odstranimo ostanke hrane tudi med ozkimi prostori med zobmi.
Priporočljivo je tudi spiranje zob z ustnimi vodami. Gengigel raztopina na osnovi hialuronske kisline je primerna pomoč pri vnetih, krvavečih in oteklih dlesnih ter poglobljenih zobnih žepih. Medicinski pripomočki linije Gengigel nimajo poznanih kontraindikacij ali neželenih učinkov; brez omejitev jih lahko uporabljajo tudi nosečnice, doječe matere, otroci in sladkorni bolniki (vsebuje ksilitol).
Dobro je, da ima ženska že pred nosečnostjo urejena obzobna tkiva in zobe. Potrebni so redni obiski ustnega higienika oziroma zobozdravnika, da se preveri stanje ustne higiene, odkrijejo morebitne bolezni, pa tudi zaradi čiščenja zobnega kamna. Zobni kamen nastane z nalaganjem mineralov iz sline v mehke zobne obloge in dodatno poveča nabiranje mehkih zobnih oblog in preprečuje ustrezno higieno.
Preventiva je najpomembnejši dejavnik za ohranjanje (ustnega) zdravja! Ustno in splošno zdravje se povezujeta bolj, kot si predstavljamo - nekatere sistemske bolezni se s svojimi znaki najprej izrazijo v ustni votlini, velja pa tudi obratno, da zdravje ustne votline vpliva na nekatera druga bolezenska stanja.
Pomen ustnega zdravja med nosečnostjo
Čeprav veliko nosečnic v celotni nosečnosti nima nikakršnih težav z zobmi ali obzobnimi tkivi, pa je bistveno to, da ste pozorne na vse spremembe in o njih povprašate svojega zobozdravnika, ki vam bo svetoval in dal podrobnejše informacije. Redni pregledi s profesionalnim čiščenjem oblog in skrbna ustna higiena zagotavljata zdravo ustno votlino brez vnetij in ugodno doprineseta k zdravju otroka, ki ga pričakujete.
Avtor članka: Klaudija Kotar, dr. dent.Na vprašanja o krvavitvah v nosečnosti je odgovarjala Anita Frelih Fabjan, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva iz Splošne bolnišnice Jesenice.Prispevek Nina Fridrih, mag. farm.