Nosečnost je obdobje izjemnih telesnih in čustvenih sprememb, ki prinaša s seboj tako radost kot tudi nove izzive. Medtem ko se telo ženske prilagaja rasti novega življenja, se lahko pojavijo različne nevšečnosti, od utrujenosti in jutranje slabosti do bolečin v križu in oteklin. V tem obdobju lahko masaža predstavlja dragocen pripomoček za lajšanje teh težav, izboljšanje počutja in krepitev povezave med materjo in otrokom. Vendar pa je ključnega pomena, da se masaža izvaja z ustrezno mero previdnosti in znanja, saj je treba upoštevati specifične potrebe in morebitna tveganja, povezana z nosečnostjo.
Masaža kot komplementarna terapija v nosečnosti
Masaža je priznana kot komplementarna terapija, ki ponuja številne koristi za telo in duha. V nosečnosti se te koristi še dodatno poglobijo, saj lahko masaža ne le lajša fizične tegobe, temveč tudi zmanjšuje stres, izboljšuje krvni obtok in spodbuja splošno dobro počutje. Dotik, ki je bistvo masaže, predstavlja globoko senzorično izkušnjo. Če se ženska masira vsakodnevno, lahko s tem aktivira veliko živčnih receptorjev, ki so odgovorni za urejanje telesnih funkcij. Masaža lahko zmanjša bitje srca, sprosti mišice, zniža nivo stresnih hormonov (adrenalina in kortizola, ki sta povezana s številnimi boleznimi), poveča nivo serotonina in dopamina, ki pomagata nadzorovati bolečino, okrepi pa se tudi imunski sistem. Ne samo da masaža dobrodejno vpliva zoper boleč hrbet, glavobole in pripomore k boljšemu spanju, ampak blagodejno vpliva tudi proti drugim težavam, ki jih povzročajo rak, fibromialgija, avtoimunske bolezni, prav tako pa tudi blaži bolečine, ki nastopijo po kirurških posegih (Massage therapy: the healing touch, 2005).
Ellsworth in Altman (2014) sta zapisali nekaj dodatnih težav, ki jih z masažno terapijo lahko omilimo ali rešimo. To so alergije, tesnoba in strah, artritis (osteoartroza in revmatoidni artritis), astma, bronhitis, sindrom karpalnega kanala. Rešimo ali omilimo lahko tudi bolečine v križu in ramenih, depresijo, fibromialgijo, nespečnost, sinusitis, športne poškodbe in tenzijske glavobole. Terapevtska masaža ima številne pozitivne lastnosti, saj pripomore k boljšemu psihičnemu počutju, prispeva k umirjenosti in zmanjšuje anksioznost. Z masažo se preko dotika vzpostavi posebna vez med masirancem in maserjem. Jensen in sodelavci (2012) so naredili raziskavo, v kateri so proučevali vpliv masaže na mentalno stanje maserja. Študija je zajela 22 prostovoljcev, psihično in fizično zdravih žensk in moških, starih med 18. in 65. letom starosti. Proučevane osebe so razdelili na dve skupini. Osebe iz prve skupine so izvajale enourno švedsko masažo, osebe iz druge skupine pa so bile napotene v sobo, kjer so opravljale normalne, vsakodnevne aktivnosti. Po končani dejavnosti so odgovorili na DASS-ov vprašalnik (Depression Anxiety and Stress Scale). Ugotovili so, da so imele osebe, ki so izvajale enourno švedsko masažo, nižjo stopnjo anksioznosti v primerjavi s tistimi, ki so opravljali vsakodnevne dejavnosti (Jensen et al., 2012).
Koristi masaže ne občuti samo oseba, ki je masirana, temveč sprošča tako dajalca kot prejemnika (Lacroix, 1996). Maxwell Hudson (1988) je zapisala, da masaža izboljšuje krvni obtok, sprošča mišice, spodbuja prebavo in s stimulacijo limfnega sistema pospešuje izločanje odpadnih snovi. Te neposredne koristi, ki se jim pridružujejo še psihološke (občutek, da nekdo skrbi za nas in nas ljubkuje) takoj ustvarijo dobro počutje, česar za zdravila ne moremo trditi.
Prilagojena masaža telesa v nosečnosti
Masaža v nosečnosti mora biti prilagojena spremembam, ki jih telo doživlja. Čeprav je masaža koristna, se v nekaterih primerih ne smemo odločiti zanjo. Brez zdravnikovega dovoljenja ne masiramo osebe, ki trpi zaradi visoke temperature ali kožne bolezni, oteklin, neznanih otrdlin, vnetij ali hudih poškodb, svežih brazgotin, svežih in odprtih ran, vnetij ali krčnih žil, akutnih bolečin v hrbtu, kardiovaskularnih bolezni, kakršne so tromboza ali obolenja srca, raka, epilepsije, AIDS-a ali kakršne koli duševne bolezni (Lacroix, 1996). Sabati Šuster (2008) svetuje, da nosečnice masiramo le po posvetu z zdravnikom. Maxwell Hudsonova (1988) pa je zapisala, da previdna, blaga masaža koristi vsaki nosečnici.
Čeprav velja masaža za izrazito sproščujočo komplementarno terapijo, ni povsem brez tveganja. Zato je treba pri masaži v nosečnosti upoštevati posebne ukrepe in kontraindikacije: v prvem trimesečju pri sakralni in suprapubični masaži; v času celotne nosečnosti pri živahni masaži pet na področju refleksološkega področja za predel medenice; kontraidicirane so tudi akupresurne točke mehur 21, debelo črevo 4 in žolč 6. Kontaindicirana je tudi masaža trebuha, če so bile prisotne predhodne krvavitve. Previdnost je potrebna v primeru kakršnih koli predhodnih zdravstvenih težav (Tiran 2004, cit. po Tiran 2009).
Masaža v nosečnosti lahko pomaga, vendar se mora maser zavedati, da masira dva in s tem sebe opozoriti na večjo previdnost in nežnost. Izogibati se je treba predelu okoli trebuha, zlasti v prvem trimesečju (Lacroix et al., 2007). Lacroix in sodelavci (2007) opisujejo, da ženska, ki v nosečnosti nima povišanega krvnega tlaka, ji močno ne zastaja voda v telesu in ji ne otekajo noge in roke, lahko hodi na masažo z olji, ki zmanjšujejo slabost, strije, lajšajo stres, blažijo pritisk na sklepe in mišice. Proti strijam se uporablja eterično olje mandarine in nerolija, geranija in kadila bozvelija v rastlinskem nosilnem olju, ki je obogaten z oljem pšeničnih kalčkov in korenja.
Osnovno zaporedje pri masaži si sledi od hrbta na zadnji del nog k ramam, vratu in lasišču. Sledijo roke, prsni koš in trebuh ter sprednji del nog (Lidell et al., 1990).
Ramena in vratni del hrbtenice
Maser obema rokama simetrično in nežno pregnete zadnjo stran ramen. Masažo nadaljuje s palci ob hrbtenici počasi navzgor. Hrbtno stran ramen zatem še nežno seklja (Berginc Šormaz in Šormaz, 1998). Sabati Šuster (2008) svetuje gladenje mišic od roba lasišča proti ramenom, nato mehko gladenje vzdolž hrbtenice proti zadnjici in gnetenje ramenskih mišic.
Križni del hrbtenice in zadnjica
Nosečnica leži na boku. S prsti jo maser masira po križu, nato pregnete še mišice zadnjice. Nosečnica pri masaži aktivno pomaga, tako da pove, kaj ji godi (Berginc Šormaz in Šormaz, 1998). Sabati Šuster (2008) opozarja, da maser masira le po mišicah, hrbtenice pa se izogiba. Maser uporablja tehniko gladenja; s konicami prstov obeh rok mišice počasi potiska narazen (Sabati Šuster, 2008).
Pri lajšanju napetosti v križu lahko olje razmažemo po križu in zadnjici z glajenjem, nato pa sledi masaža mišic na zadnjici. Nosečnica ima lahko roke na križu. S konico prstov je utiranje olja v majhnih krogih še bolj učinkovito, saj s tem zmanjšamo napetost v mišicah, z drugo roko pa potiskamo tkivo proti prstom, s katerimi masiramo.
Masaža hrbta
Deans et al (2006) svetujejo, naj nosečnica poklekne na kup blazin, ki so na tleh ali na postelji za podporo trebuha in glave. Partner oziroma oseba, ki masira, pri masaži položi dlan svoje leve roke na levo ramo nosečnice. Odločno in počasi masira levo stran hrbta, vedno nižje do zadnjice. Še preden odmakne roko na levi strani, že začne na desni. Večkrat zamenja roki. Nato uporabi svoje palce, z njimi v brazdah na obeh straneh hrbtenice izvaja mehke krožne gibe, pri tem naj se pomika počasi navzdol, vretence po vretencu. Proti koncu hrbta z dlanmi izvaja večje krožne gibe in se z njimi pomika preko bokov.
V zadnjem trimesečju je učinkovita tehnika masiranja lastnega hrbta. Spodnji del hrbta si lahko zmasira nosečnica sama, tako da oblikuje pesti in jih položi na boleče mesto. Pesti nato pomika gor in dol ter levo in desno. To počne približno 5 minut oziroma tako dolgo, ko ji je to opravilo še prijetno (Keating et al., 2013).
Bolečine v križu so med nosečnostjo najbolj razširjena težava, ki pa jo masaža hrbta lahko v dobršni meri prežene, navaja Maxwell Hudson (1988). Zato se v naslednjem odstavku avtorica osredotoča le na bolečine v križu. Med prvim trimesečjem se večkrat pojavlja bolečina v spodnjem delu hrbta, ker se takrat začnejo sproščati hormoni, ki naredijo medenične vezi prožnejše (Keating et al., 2013). Bolečine v križu so ena izmed najpogostejših nosečniških težav. Blage bolečine se lahko začnejo takoj z zanositvijo in se nadaljujejo skozi vso nosečnost zaradi telesne neaktivnosti ali fetalne lege, previsoke vrednosti hormona relaksina, spremembe težišča telesa, že prej prisotne ledvene krivine, zaradi žilnih učinkov, zadrževanja tekočine v telesu, neposrednega pritiska povečane maternice na živčne korenine, epiduralne analgezije pri prejšnjih nosečnostih, mnogoplodnosti in višje starosti nosečnice, fizično napornega dela v nosečnosti, kajenja, oralne kontracepcije ali oploditve z biomedicinsko pomočjo (Šćepanović, 2003). Nekatere ženske bolečine v križu opisujejo kot negativno in izčrpavajočo izkušnjo. Melzack in Belanger (1989) sta naredila raziskavo, v kateri sta želela ugotoviti, ali je bolečina v križu med nosečnostjo pokazatelj bolečin v križu med porodom. S kratkim SF-MPQ vprašalnikom (Short-Form McGill Pain Questionnaire) sta dan po porodu izprašala 114 žensk in ugotovila, da na bolečine v križu med nosečnostjo niso imele vpliva bolečine v križu pred nosečnostjo. Ugotovila pa sta, da je obstajala povezava med menstruacijskimi bolečinami v križu in bolečinami med porodom. Fast in sodelavci (1987) so se dokopali do spoznanja, potem ko so 24-36 ur po porodu intervjuvali 200 žensk, da je kar 56 % žensk med nosečnostjo trpelo za bolečinami v križu in da le-te niso bile povezane s starostjo nosečnice, pridobivanjem teže v nosečnosti, težo novorojenčka ali številom nosečnosti. Večini intervjuvank je bilo skupno, da so se bolečine začele pojavljati med petim in sedmim mesecem nosečnosti. Ostgaard in sodelavci (1991), ki so proučili bolečine v križu pri 855 ženskah od 12. tedna nosečnosti do poroda, so ugotovili, da težave s križem pred nosečnostjo povečajo tveganje za bolečine v križu med nosečnostjo, tako kot so pomembni dejavniki tudi starost, predhodne nosečnosti ter različni fizični in psihološki razlogi. Lajšanje nevšečnosti lahko
tags: #zmanjsanje #trebuha #v #nosecnosti