Povišana telesna temperatura pri otroku pogosto povzroča nemalo skrbi ljubečim staršem, vendar sama po sebi ni nevarna. Običajno je le eden od bolezenskih znakov in pomemben obrambni mehanizem organizma. Nevarna je lahko bolezen, ki jo je povzročila. Vzrokov za povišano telesno temperaturo pri otrocih je veliko, najpogostejši pa so okužbe. Poleg povišane temperature so zelo pomemben dejavnik še drugi simptomi, kot so nemirnost ali pretirana mirnost, jok, brezvoljnost, glavobol, bolečine v trebuhu ali dlesnih, bruhanje, pa tudi vročinski krči.
Razumevanje telesne temperature pri dojenčkih
Normalna telesna temperatura se giblje med 36,2 °C in 37,2 °C, merjena pod pazduho, do 37,5 °C v ušesu in do 38 °C v zadnjiku. Merimo jo v mirovanju, vsaj dve uri po jedi, med tem pa otrok ne sme piti toplih pijač. Telesno temperaturo vsakega človeka kontrolira termoregulacijski center v možganih.
Povišana telesna temperatura je eno najpogostejših stanj, zaradi katerega starši iščejo pomoč v zdravstveni službi. Izkušene medicinske sestre, ki poznajo otroka in njegovo družino, odlično svetujejo in usmerjajo starše. Velik izziv je prvi otrok, ko so izkušnje lastnih otroških bolezni pozabljene, vročina pa preseneti. Novorojenček in mlajši dojenček je lahko resno bolan ob normalni telesni temperaturi, medtem ko ima otrok od drugega do petega leta telesno temperaturo 40 °C že ob običajni virozi.
Zakaj dobimo vročino? | Oddaja dr. Binocs | Najboljši učni videoposnetki za otroke | Peekaboo Kidz
Najpogostejši vzroki za povišano temperaturo
Najpogostejši vzrok za povišano telesno temperaturo pri majhnih otrocih so okužbe, največkrat virusne, ki prizadenejo dihalne poti ali prebavila. Ob lokalnih znakih okužbe določenega področja se lahko kažejo z utrujenostjo, zaspanostjo, nemirnostjo, razdražljivostjo, mrazenjem in hladnimi udii. Ob izraščanju zobkov je možna kratkotrajna vročina zaradi vnetih dlesni.
Tudi pri šolarjih prevladujejo virusne okužbe. Pogoste so angine (virusne, bakterijske), sezonsko pa gripa in prebavne težave. Med trajanjem povišane telesne temperature je potreben počitek, v šoli pa naj ne telovadijo toliko dni, kolotekanja trajala povišana temperatura.
Kdaj poiskati zdravniško pomoč?
Če se le da, naj starši poiščejo pomoč pri otrokovem izbranem zdravniku, ki ga dobro pozna. Nujno mora videti otroka, ki se ne odziva, ali je zmeden, ima krče, težko diha, ima nepoznane izpuščaje po koži, mu temperatura zelo narašča ali ga trese mrzlica.
Takojšen posvet z zdravnikom je potreben, če je otrok mlajši od treh mesecev in ima več kot 38 °C; če ima otrok katerekoli starosti temperaturo več kot 40 °C; če po nekaj dneh visoka temperatura vztraja; če je otrok brez vranice zaradi poškodbe ali bolezni. Posebna pozornost je potrebna pri kroničnih bolnikih. Starši naj ne odlašajo z obiskom pri zdravniku, če se jim zdi, da je otrok prizadet ali resno bolan.
Če je otrok star manj kot 3 mesece in ima vročino prek 38 °C, ga mora videti zdravnik, saj v tej starosti dojenček le redko odgovori na okužbo z vročino. Posvet z zdravnikom svetujemo tudi pri otrocih vseh starosti z vročino, ki preseže 40 °C.
Nemudoma morate poklicati zdravnika pri otroku z vročino, ki so mu morda zaradi poškodbe ali bolezni odstranili vranico. Posledica tega je izrazita slabša odpornost na nekatere bakterijske okužbe, ki so lahko smrtno nevarne, če jih ustrezno ne zdravimo. Prav tako svetujemo obisk pri zdravniku, če vročina pri otroku po treh do petih dnevih ne pade. V tem času praviloma mine večina nenevarnih virusnih okužb, ki ne potrebujejo dodatnega zdravljenja. Prav tako mora otroka videti zdravnik, če vročina po prehodnem padcu in izboljšanju počutja spet poraste na visoke vrednosti. V tem primeru gre večinoma za zaplet, ki ga lahko oceni in razreši le zdravnik.
Vročinski krči
Do vročinskih krčev pride pri otrocih, ki so k temu nagnjeni, od šestega meseca do šestega leta starosti. Dogajanje v tisti minuti je dramatično, zato je dobro poznati zgodovino bolezni v družini, saj lažje premagamo strah ob neodzivnem, otrplem otroku, ki ga stresajo krči, stiska pesti, obrača oči ob naraščanju temperature. Otroka položimo na bok, slečemo, hladimo z mlačnimi ovitki, prebrisavanjem. Če imamo pri roki svečko za znižanje temperature, jo vstavimo v črevo.
Ne le vročina: Drugi znaki okužbe
Otroci so zaradi številnih razlogov, med drugim zaradi nepopolno razvitega imunskega sistema, večjega števila virusov v njihovih respiratornih izločkih in manjše pozornosti do higiene, izpostavljeni pogostejšim virusnim okužbam dihal. To so tudi vzroki, da se okužba hitreje prenese na druge, zlasti če je veliko otrok zbranih skupaj, na primer v vrtcih in šolah.
Dolgo je veljalo, da se respiratorni virusi med ljudmi prenašajo samo po zraku, in sicer na kapljicah dihalnih izločkov okuženih oseb. Današnje raziskave pa dokazujejo, da je najuspešnejša pot širjenja virusa s prenosom nalezljivih sluzničnih izločkov na prste in roke ter nato v nos ali oči. Zato je pravilno umivanje rok ena izmed najučinkovitejših metod prekinitve širjenja virusa.
Naši najmlajši imajo majhne dihalne poti, ki se lahko ob okužbi zaradi vnetja in sluzi hitro prekomerno zožijo, kar vodi v oteženo dihanje. Poleg tega novorojenčki in majhni dojenčki raje dihajo skozi nos, zato lahko celo zmerna nosna kongestija povzroči težave z dihanjem. Zamašen nos povzroča tudi težave pri hranjenju, saj dojenčki med sesanjem iz dojke ali stekleničke ne morejo dihati. Poleg tega ob virusni okužbi otrok postane bolj dovzeten za vdor drugih klic, recimo bakterij. Virus ali bakterija lahko tako povzročita tudi resnejši okužbi kot sta okužba srednjega ušesa (otitis media) ali pljučnega tkiva (pljučnica).
Dojenčki, malčki in otroci so izpostavljeni visokemu tveganju za okužbo z respiratornimi virusi. Včasih se prva okužba niti ne pozdravi do konca, ko se že pojavi druga. To je za naše najmlajše normalno in ni razloga za skrb, saj jih bo večina imela omejeno bolezen, ki bo izzvala razvoj določene imunosti pred poznejšimi okužbami z enakimi ali podobnimi povzročitelji.
Ukrepi za obvladovanje vročine in drugih simptomov
Najpomembnejši del zdravljenja otroka je skrbna nega pozornega, po možnosti ne preveč zaskrbljenega odraslega. Potreben je počitek v prezračenem, primerno toplem in vlažnem prostoru. Prebiranje, poslušanje zanimivih zgodb, prijetna glasba krajšajo čas do ozdravitve. Potreba po tekočini je večja. Napitki naj bodo sobne temperature, voda izpod pipe je v naši deželi odlična izbira. Pri zniževanju povišane temperature pomagajo limonada, malinovec, sok rdeče pese, lipov čaj, pa tudi brusnice.
Z zdravili običajno ne znižujemo temperature do 38,5 ali 39 °C, merjeno pod pazduho, če je otrok ob tem živahen, neprizadet, dobro pije, dovolj lula. To velja za sicer zdrave otroke, starejše od treh mesecev. Otroka vedno hladimo z mlačno vodo. Priporočljive so kopeli, ovitki, prebrisavanje. Pri kopeli v kadi z vodo od 36 do 37 °C položimo slečenega otroka, dodajamo hladno vodo do 34 °C, po nekaj minutah ga obrišemo, oblečemo v sveže perilo, pokrijemo s tanko bombažno odejo. Kadar temperaturo zbijamo z ovitki, slečenega otroka zavijemo v ožeto rjuho, pred tem namočeno v mlačno vodo. Čez ovitek ga pokrijemo s suho rjuho. Nato ga dobro obrišemo, oblečemo, pokrijemo. Prebrisavanje poteka tako, da postopno prebrišemo telo, obkladek lahko pustimo na čelu, nogah.
Zdravila uporabimo, ko je to potrebno zaradi visoke telesne temperature, bolečine, pri vročinskih krčih. Najbolje je uporabiti najprej paracetamol (lekadol), nato pa močnejše učinkovine. Izogibamo se uporabi zdravil pri dojenčku do tretjega meseca. Acetilsalicilne kisline (aspirina) za otroke do 16. leta ne priporočamo.
Preprečevanje okužb in krepitev odpornosti
Stiske, preobremenjenost, skrbi lahko povzročijo padec odpornosti, s tem pa večjo verjetnost, da zbolimo. Pomembna je zdrava prehrana z veliko sadja, zelenjave iz lokalnega okolja, vsakodnevno gibanje, da se sprostimo in nadihamo svežega zraka, dovolj spanja.
Izjemno pomembno je redno čiščenje noska, saj zamašen nos pri dojenčkih in vrtčevskih otrocih predstavlja večjo težavo kot pri odraslih, saj otroku oteži dihanje, spanje in hranjenje. Z čiščenjem noska zmanjšamo količino sluzi in možnost, da se zapre prehod med ušesom in grlom. Z spiranjem površine nosne sluznice utekočinimo in odstranimo odvečno sluz, alergene, trdne delce iz ozračja in patogene. Tako lahko zmanjšamo število prehladov in spremljajočih zapletov. Poleg tega da otroku redno čistimo nos, lahko obolenja preprečimo tudi tako, da redno umivamo njegove roke.
Družina in zdravstveni delavci smo zavezniki v prizadevanjih za krepitev zdravja, preprečevanje bolezni, poškodb in pravilnim ukrepanjem, ko otrok zboli. Med starši in medicinskim osebjem je potrebno medsebojno zaupanje, saj le tako otrok dobi najboljšo oskrbo. Poslušajmo svoje telo in naučimo tega tudi otroke.