Nosečnost je obdobje izjemnih telesnih sprememb, ki pomembno vplivajo na celotno telo, vključno z ustno votlino. Hormonske spremembe, spremenjene prehranske navade in morebitno zmanjšanje skrbnosti pri ustni higieni lahko povečajo tveganje za različne zobne težave, kot so vnetje dlesni in zobna gniloba. Zavedanje o teh tveganjih in ustrezna skrb za ustno higieno sta ključnega pomena za zaščito zdravja tako matere kot otroka, saj ustno zdravje nosečnice neposredno vpliva na zdravje njenega nerojenega otroka.
Kako prepoznamo vneto dlesen?
Zdrava dlesen je na pogled enotno bledo rožnata, čvrsta in trda ter se lepo prilega zobem, na dotik ne krvavi. Vneta dlesen je za razliko od zdrave otekla, mehka, rdeča in pri dotiku ali celo spontano zakrvavi. Pogosta težava v času nosečnosti so boleče dlesni, ki jih povzročajo hormonske spremembe, povečujejo pa jih lahko tudi neustrezna ustna higiena in kopičenje zobnih oblog. To stanje, znano kot nosečniški gingivitis, se kaže z rdečimi, oteklimi in krvavečimi dlesnimi. Zgodnje prepoznavanje in zdravljenje lahko preprečita nadaljnje zaplete in prispevata k zdravju celotne ustne votline.
Zakaj pride do vnetih dlesni?
Med nosečnostjo pride do hormonskih sprememb, ki povzročijo, da se dlesni dodatno prekrvavijo in tako postanejo bolj občutljive. Posledično lahko dlesni pogosteje krvavijo med umivanjem zob, občasno pa pride tudi do otekline v prostorih med zobmi. Te težave s skupnim imenom imenujemo nosečniški gingivitis. Povečana raven spolnih hormonov, še posebej estrogena in progesterona, lahko ob slabi ustni higieni povzroči še bolj izraženo vnetje dlesni ali nosečniški gingivitis. Vnetje dlesni se običajno pojavi v drugem mesecu nosečnosti, ko se močno poveča nivo estrogena in progesterona v krvi. Proti koncu nosečnosti se njuna koncentracija povečuje in je največja v osmem mesecu, potem pa počasi upade. Vendar pa lahko nosečniški gingivitis z dobro ustno higieno in rednimi preventivnimi pregledi uspešno obvladamo.
Do gingivitisa vedno pripelje nenatančna ustna higiena. Zobne obloge nato pri vnetih dlesnih še v večji meri zastajajo ob zobeh in v medzobnih prostorih, kar vnetje samo še poslabša. Zobne obloge v sebi skrivajo ostanke hrane in množico različnih vrst bakterij, ki s svojimi strupenimi snovmi škodijo tako zobem (razgrajujejo zobno površino in povzročajo kariozne procese) kot dlesnim. Zaradi sprememb zobnih oblog lahko tudi pogosteje pride do vnetij dlesni (parodontitis). Dalj časa prisotna vnetja lahko povzročijo nastanek žepkov na dlesnih, ki v skrajnem primeru privedejo do izpada zoba. V primeru nezdravljenega kroničnega vnetja lahko to prizadene tudi obzobna tkiva. Iz tega razloga je še toliko bolj pomembno, da pravočasno opazimo težave in se o tem po potrebi posvetujemo z zobozdravnikom oz. zobozdravnico.
Kaj lahko storimo proti vnetju dlesni?
Proti akutnemu gingivitisu se borimo z zobno krtačko in z zobno nitko. Vedeti moramo, da je lahko z odlično ustno higieno akutni gingivitis popolnoma in hitro ozdravljiv. Krvavitev iz dlesni moramo vzeti kot znak, da moramo pri ustni higieni biti še bolj natančni. Če ta ne izzveni, moramo obiskati zobozdravnika. Pravočasno preprečevanje in zdravljenje gingivitisa v času nosečnosti je ključnega pomena za ohranjanje zdravja ustne votline. Redno čiščenje zob z mehko zobno ščetko, uporaba zobne nitke in obiski pri zobozdravniku za profesionalno čiščenje lahko znatno zmanjšajo tveganje za gingivitis. V primeru že obstoječega vnetja je pomembno, da se nosečnice posvetujejo z zobozdravnikom za ustrezno zdravljenje.
Pri občutljivih dlesnih svetujemo zobno ščetko z več mehkimi ščetinami in manjšo glavo. Priporočljiva je tudi uporaba zobnih krem (past) za vnete dlesni. Seveda pa svetujemo tudi uporabo zobne nitke ali medzobne ščetke vsaj enkrat dnevno. Ustna vodica je lahko odličen pripomoček za tiste dni, ko ti je zjutraj slabo in zobna ščetka to slabost samo še poslabša. V vsakem primeru je to bolje kot pa da se izognete zobni negi v celoti, morda poskusite z zobno prho. Ob tem lahko preizkusite tudi trik z nanosom zobne paste na zobe. Ko se slabost umiri, lahko nadaljujete z nego in ščetkanjem zob. Ob tem se svetuje tudi redne kontrole ustne higiene in oblog pri zobozdravniku, ki lahko s čiščenjem zobnega kamna olajša vzdrževanje primerne ustne higiene.
Zakaj moramo gingivitis sploh zdraviti?
Ustna votlina je glavni vhod za celo telo, zato se stanje ustnega zdravja odraža na splošnem zdravju in nanj vpliva. Znano je, da gingivitis in parodontalno bolezen nosečnice povezujejo z nizko porodno težo novorojenčka, prezgodnjim porodom ter razvojem preeklampsije. Parodontalna bolezen ni zgolj težava z dlesnimi - lahko vpliva na celotno telo. Raziskave kažejo, da je povezana s povečanim tveganjem za prezgodnji porod, nizko porodno težo otroka in preeklampsijo. Ustno zdravje nosečnice neposredno vpliva na zdravje njenega otroka. Bakterije, ki se razmnožujejo zaradi vnetja dlesni, lahko vstopijo v krvni obtok in dosežejo posteljico, kar lahko povzroči prezgodnji porod ali celo nizko porodno težo novorojenčka.
Če akutnega gingivitisa ne ozdravimo, lahko prerase v kronični gingivitis in naprej v parodontalno bolezen. V primeru nezdravljenega kroničnega vnetja lahko to prizadene tudi obzobna tkiva. Iz tega razloga je še toliko bolj pomembno, da pravočasno opazimo težave in se o tem po potrebi posvetujemo z zobozdravnikom oz. zobozdravnico.
Karies v nosečnosti
Ob boleznih obzobnih tkiv ne smemo pozabiti tudi na bolezni trdih zobnih tkiv - zobne gnilobe. Eden od vzrokov za nastanek zobne gnilobe so prav tako bakterije v zobnih oblogah, ki ob drugih neugodnih dejavnikih povzročijo razgradnjo zobne površine. Pri nezdravljenih zobeh imamo v ustih tako skladišče »škodljivih« bakterij, ki se lahko prenašajo z mame na otroka. Zobna gniloba - karies je namreč nalezljiva bolezen.
Med nosečnostjo se pH sline zniža, kar pomeni, da ta postane bolj kisla. Kislina poškoduje zobno sklenino, kar lahko povzroči karies ali pa poslabša že obstoječo zobno gnilobo. Med nosečnostjo, zaradi sprememb v prehranjevalnih navadah in pogostejših prigrizkov, se poveča tveganje za razvoj zobne gnilobe. Karies je posledica delovanja bakterij v ustni votlini, ki razgrajujejo sladkorje in proizvajajo kisline, ki napadajo zobno sklenino. Pomembno je, da nosečnice omejijo uživanje sladkih prigrizkov, še posebej med obroki, in redno čistijo zobe, da zmanjšajo tveganje za karies.
Mit: »Vsaka nosečnost - en izgubljeni zob«
Nikakor ne! Zobje v nosečnosti hitreje propadajo zaradi skupnega delovanja več neugodnih dejavnikov (bakterije v zobnih oblogah in enostavni sladkorji v prehrani), vendar se prav gotovo z zdravo prehrano in temeljito ustno higieno temu lahko izognemo. Nikakor pa ne drži trditev, da zarodek za svoj normalni razvoj uporabi minerale iz zob, kajti ti se izgubljajo samo in zgolj iz površine zoba v ustno votlino. Naše babice in dedki so pred desetletji verjeli, da otrok med nosečnostjo posrka ves kalcij iz materinih zob, vendar dandanes vemo, da ni tako. Mit o vsrkavanju kalcija z materinih zob je torej iz trte zvit, vendar so tako kot drugi tudi zobje nosečnice ranljivi za nastanek zobne gnilobe.
Med zobozdravniki kroži celo šala “Ena nosečnost, en zob” - vendar naj te pomirimo, z redno skrbjo za zobe in pregledi, boš tudi med nosečnostjo obdržala svoje zobe zdrave. Zobozdravniki svetujejo ščetkanje zob z mehko zobno ščetko dvakrat dnevno, zvečer poleg tega tudi odstranitev mehkih oblog med zobmi z uporabo zobne nitke ali ščetk za medzobne prostore.
Jutranja slabost in vpliv želodčne kisline na zobe
Pogost pojav v zgodnjih fazah nosečnosti je jutranja slabost, ki lahko nepričakovano vpliva na zdravje zob. Želodčna kislina, ki se med bruhanjem znajde v ustih, je izjemno škodljiva za zobno sklenino. Dolgotrajna izpostavljenost tej kislini lahko povzroči erozijo sklenine, kar povečuje tveganje za občutljivost zob in karies, zato je še posebej pomembno, da nosečnice posvečajo dodatno pozornost zaščiti svojih zob v tem obdobju. Želodčna kislina močno vpliva na zobno sklenino, kar lahko vodi do njene erozije in posledično do večje občutljivosti zob in večjega tveganja za nastanek zobne gnilobe. Erozija sklenine lahko dolgoročno vpliva tudi na estetiko zob, saj postanejo bolj prosojni in izgubijo svoj naravni lesk.
Po epizodi jutranje slabosti je priporočljivo, da z zobno ščetko ne ščetkate zob takoj po bruhanju, saj to lahko povzroči dodatno drgnjenje kisline po zobeh in pospeši erozijo sklenine. Namesto tega izperite usta z vodo ali raztopino sode bikarbone, da nevtralizirate kislino, in počakajte vsaj 30 minut pred ščetkanjem. To bo pomagalo zaščititi zobno sklenino in zmanjšati negativne učinke kisline. Po uživanju kisle ali sladke hrane ter pijače ali po morebitnem bruhanju svetujemo, da si usta spereš z vodo ali ustno vodico in tako zaščitiš sklenino. Če je v ustih veliko kisline, je prav tako dobro počakati pol ure preden se lotimo umivanja zob po uživanju kisle hrane, saj lahko ščetkanje v takem primeru poškoduje sklenino.
Quick Fix For Hiatal Hernia – Dr. Berg
Obiski nosečnice pri zobozdravniku
Prav zato je še toliko bolj pomembno, da redno obiskuješ zobozdravnika/zobozdravnico in da se o zdravju svojih zob in dodatnih informacijah glede skrbi za zobe v času nosečnosti, pozanimaš že pred zanositvijo. Kot rečeno je najbolje zobozdravnika obiskati že na samem začetku nosečnosti ali pa celo že prej, saj s pregledom lahko ugotovimo tudi, ali obstajajo morebitne zobne bolezni, ki bi jih bilo potrebno zdraviti. Običajno lahko zobozdravstveno zdravljenje in posege opravimo tudi med nosečnostjo. Ob tem zobozdravnik skrbno izbere anestetik, ki je primeren za uporabo med nosečnostjo. Količine in koncentracije lokalnih anestetikov, ki se jih uporablja med zobozdravniškimi posegi so sorazmerno nizke in naj ne bi direktno vplivale na plod. Večje posege je običajno bolje preložiti na čas po končani nosečnosti.
Ob tem je priporočljivo, da nosečnica med nosečnostjo obišče zdravnika na vsakih nekaj mesecev (na pribl. 2-3 mesece), saj je pomembno, da se morebitne infekcije v ustni votlini odkrije pravočasno in se le-te ne morejo razširiti po krvnem obtoku, kar bi lahko škodovalo plodu. To je pomembno zlasti v prvem tromesečju. Prav tako pa je dobro izpostaviti, da se zobozdravstvene posege naj izvaja v drugem trimesečju, v kolikor to situacija omogoča. Profesionalno čiščenje zobnih oblog v zobozdravniški ordinaciji, kjer trde zobne obloge strojno odstranijo ter zobe nato zgladijo, je priporočljivo, prav tako tudi sanacija aktivnih karioznih procesov v zobeh. Bodoča mama mora zobozdravnika seznaniti s svojim stanjem. Najprimernejši čas za opravljanje zobozdravniških posegov je v drugem trimesečju nosečnosti. Zaradi lažjega prenašanja bolečih posegov se lahko poslužujemo uporabe lokalne anestezije.
Nosečnice bi morale obiskati zobozdravnika za pregled in čiščenje zob vsaj enkrat med nosečnostjo, idealno pa v drugem trimesečju nosečnosti, ko je tveganje za jutranjo slabost manjše in ko je ležeči položaj še vedno udoben. Večina zobnih posegov, vključno z nujnim zdravljenjem in preventivnim čiščenjem, je med nosečnostjo varna. Zobozdravniki bodo uporabili zaščitne ukrepe, kot je svinčeni predpasnik, kadar je potrebno rentgensko slikanje, da zaščitijo plod. Vendar je pomembno, da o svoji nosečnosti obvestite svojega zobozdravnika, saj bo to vplivalo na odločitve glede zdravljenja in uporabe lokalnih anestetikov.
V primeru bolečih in večjih zobozdravniških posegih je priporočljiva uporaba anestetika. Količine in koncentracije lokalnih anestetikov, prejetih pri zobozdravniku, so sorazmerno nizke in ne vplivajo na zarodek. Ob nekaterih posegih je potrebno tudi rentgensko slikanje zobovja, ki je pomemben diagnostični postopek za odkrivanje sprememb na trdih zobnih tkivih in kosteh. Kljub zanemarljivemu vplivu rentgenske radiacije na plod se med nosečnostjo rentgensko slikanje zob ne priporoča, še posebno v prvih treh mesecih nosečnosti. Ob tem je priporočljivo, da nosečnica med nosečnostjo obišče zdravnika na vsakih nekaj mesecev (na pribl. 2-3 mesece), saj je pomembno, da se morebitne infekcije v ustni votlini odkrije pravočasno in se le-te ne morejo razširiti po krvnem obtoku, kar bi lahko škodovalo plodu. To je pomembno zlasti v prvem tromesečju. Prav tako pa je dobro izpostaviti, da se zobozdravstvene posege naj izvaja v drugem trimesečju, v kolikor to situacija omogoča.
Preventiva - skrbna ustna higiena
Skrb za primerno ustno higieno ima še toliko večji pomen med nosečnostjo. Z umivanjem zob najmanj dvakrat dnevno odstranimo zobne obloge in bakterije v ustih. Temeljita ustna higiena je ključnega pomena za preprečevanje zobnih težav med nosečnostjo. To vključuje ščetkanje zob vsaj dvakrat dnevno s fluoridno zobno pasto, uporabo zobne nitke enkrat dnevno za odstranjevanje zobnih oblog med zobmi in uporabo medzobnih ščetk ali ustne prhe za čiščenje težko dostopnih mest.
Za učinkovito ščetkanje uporabite mehko zobno ščetko dvakrat na dan in nežne, krožne gibe, da ne poškodujete dlesni. Izogibajte se horizontalnemu drgnjenju, saj to lahko povzroči erozijo dlesni in občutljivost zob. Električne zobne ščetke s časovnikom lahko pomagajo zagotoviti dovolj dolgo in učinkovito čiščenje. Redna uporaba zobne nitke odstranjuje zobne obloge in ostanke hrane med zobmi, kjer ščetka ne more doseči. Medzobne ščetke so prav tako koristne za čiščenje večjih medzobnih prostorov in okoli zobnih vsadkov ali mostičkov. Pravilna uporaba teh orodij je ključna za preprečevanje gingivitisa, zobne gnilobe in drugih težav z zobmi in dlesnimi med nosečnostjo.
Ob ustrezni prehrani in skrbni ustni higieni se možnosti za nastanek zobnih oblog med nosečnostjo ne povečajo. Nosečnicam zaradi povečane ravni spolnih hormonov priporočajo še skrbnejše odstranjevanje mehkih zobnih oblog. Poudarek je na preprečevanju, to je v ustrezni skrbi za zobe in dlesni, zato je v nosečnost najbolje vstopiti z zdravimi zobmi in obzobnimi tkivi.
Ob tem se svetuje tudi redne kontrole ustne higiene in oblog pri zobozdravniku, ki lahko s čiščenjem zobnega kamna olajša vzdrževanje primerne ustne higiene. Pri OrthoDentalu ponujajo tudi tako imenovan higienski paket, kjer vam očistijo zobne obloge in vas izobrazijo, kako pravilno skrbeti za zobe in dlesni.
Vpliv prehrane na ustno zdravje
Prehrana ima pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja ustne votline med nosečnostjo. Uživanje uravnotežene prehrane, bogate s hranili, kot so kalcij, fosfor, vitamin A, C in D, lahko pomaga okrepiti zobno sklenino in podpirati zdravje dlesni. Izogibanje prekomernemu uživanju sladkorjev in kislih živil lahko zmanjša tveganje za zobno gnilobo in erozijo sklenine.
Med nosečnostjo je pogosta močna želja po kisli hrani ali pijačah, kar pa lahko poškoduje zobno sklenino. Izogibanje kislim pijačam in hrani je pomemben korak k ohranjanju zdravih zob. Redno ščetkanje in čiščenje medzobnih prostorov z uporabo zobne nitke in medzobnih ščetk ter ustne vode brez alkohola so prav tako ključni za ohranjanje zdrave ustne votline. Uravnotežena prehrana, bogata z vitamini in minerali, kot so kalcij, fosfor, vitamina D in C, pomaga krepiti zobe in dlesni.
Med minerali je poudarek predvsem na kalciju, fosforju in fluoru, saj so to osnovni gradniki kosti in zob. Slab prehranjevalni slog po besedah sogovornice lahko vpliva na razvoj zobnega kariesa in erozij.
Zaključek
Ohranjanje zdravja ustne votline med nosečnostjo ni le vprašanje lepega nasmeha, ampak je bistvenega pomena za splošno dobro počutje bodoče mamice in zdrav razvoj njenega otroka. Pravilna zobna nega, redni obiski pri zobozdravniku in uravnotežena prehrana so ključni koraki k zagotavljanju, da bo obdobje nosečnosti minilo brez nepotrebnih težav z zobmi in dlesnimi. Ne pozabite, da je vaše zdravje ustne votline med nosečnostjo pomembno tako za vas kot za vašega bodočega otroka. Z zavezanostjo dobri zobni higieni in strokovnim nadzorom zobozdravnikov (dr dent) lahko vsaka bodoča mamica zagotovi temelje za dolgotrajno zdravje in srečo svoje družine.
tags: #zobozdravnik #v #zgodnji #nosecnosti