Govor in pripovedovanje zgodb imata ključno vlogo pri celostnem razvoju otroka, že vse od prednatalnega obdobja. Ta spoznanja so temelj razumevanja, kako lahko zvočne pravljice in interakcija z besedo oblikujejo otrokovo zaznavanje, čustveno inteligenco in kognitivne sposobnosti. Strokovnjaki poudarjajo, da govor ugodno vpliva na otroka že v prednatalnem obdobju. Z dojenčkom se pogovarjamo vse od rojstva dalje; govorimo mu, ko ga negujemo, hranimo in uspavamo. Ta zgodnja izpostavljenost jeziku postavlja temelje za prihodnje jezikovne spretnosti in razumevanje sveta.
Prvi stiki z besedo: Od nežnega šepeta do prvih kartonk
Že od prvih dni življenja je pomembno, da z dojenčkom komuniciramo. Dojenčku pripovedujemo ali beremo (če nam je tako lažje), kar nam je všeč, karkoli, pomembno je, da se pogovarjamo z njim! Naj nas ne moti, da otrok ne odgovarja; otrok potrebuje naše besede za svoj razvoj! Ta neposredna interakcija, četudi enosmerna, krepi čustveno vez med staršem in otrokom ter spodbuja razvoj slušnega zaznavanja in razumevanja govora.
Normalno je, da majhen otrok - podobno kot druge predmete - nosi v usta. Zato je zelo primerno, da ima nekaj teh prvih knjigic svojih, da jih pač kupimo. Kartonke, ki so narejene iz trpežnega materiala, so idealne za najmlajše. Njihova odpornost na grizenje in trganje omogoča otroku varno raziskovanje sveta besed in podob. Pri kartonkah, ki si jih izposodimo v knjižnici, pa bodimo doslednejši pri opozarjanju, naj knjig ne nosi v usta. To je pomemben korak pri učenju spoštljivega ravnanja s knjigami.
Pesmice in ritmi: Zvočno bogastvo za majhne ušesce
Dobrodošle so otroške pesmice, zvočno bogate, z izrazitim ritmom in melodijo. Na voljo je veliko knjig za najmlajše otroke z barvnimi ilustracijami in malo besedila. V zbirkah ljudskega slovstva je veliko drobnih pesmic, nagajivk in uspavank. Otroške pesmice niso le zabavne, temveč spodbujajo razvoj slušnega zaznavanja, ritma in pomnjenja. Z izrazitim ritmom in melodijo pesmice postanejo lažje zapomnljive, kar je ključno za zgodnji razvoj govora in jezika.
Ko otrok sedi, mu dajemo v roke igralne knjige, kartonke. Pokažemo mu ilustracijo in poimenujemo žival (predmet) na njej. (»Kuža. Hov-hov.”) Z otrokom malo poklepetamo. (»Kuža. Mi nimamo kužka, toda enega sva včeraj srečala na sprehodu. Se spomniš? Strani obračamo glede na otrokovo zanimanje. Kartonke imajo že tudi nekaj besedila, lahko so celo poenostavljene znane pravljice. Besedilo beremo oz. nam je v oporo, da otroku pravljico pripovedujemo. To počnemo toliko časa, dokler si otrok želi. Postopoma ga navajamo na to, da s knjigami primerno ravnamo, jemljemo jih v roke s čistimi rokami, ne trgamo jih (če pa se nam to zgodi, jih zalepimo); knjige pospravljamo na knjižno polico. Ta postopen proces uvajanja v branje skozi interaktivno igro krepi otrokov odnos do knjig in spodbuja samostojnost.
Pripovedovanje zgodb: Več kot le besede
Pripovedovanje zgodb je močno orodje za razvoj otrokove domišljije, empatije in razumevanja sveta. Kot je poudarila pisateljica, je dobra pravljica tista, ki pojasnjuje, približuje in odpira pogled na ustroj sveta. Seveda ne kar na celoten svet hkrati, temveč na njegove fragmente, na neke situacije, drobce našega skupnega bivanja. Za dobre ljudske pravljice absolutno lahko trdim, da to v njih je. To je tudi v dobrih avtorskih pravljicah. Seveda pa tega ni kar v vsem, kar danes izhaja in kar ljudje napišemo.
Ta proces ustvarjanja zgodb je pogosto povezan s kreativnim procesom, ki ga lahko spodbujajo različne dejavnosti. Pisateljica omenja, da pesmi lažje snuje med sprehodom, med hojo. Da ji koraki dajejo ritem. Ja, precej hodi in velikokrat med hojo zlagam bodisi pesmice bodisi prozo. To je njena želja. Da bi besedilo res teklo, da bi bilo sestavljeno na tako pregleden način in iz tako preprostih besed, da se v bralcu sploh ne bi zapletalo, da bi ga bilo tudi enostavno razumeti, da pa bi hkrati vse skupaj vseeno delovalo lepo. Ta želja po tekočem in razumljivem jeziku je ključna pri pisanju za otroke.
#32 prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek - vzgoja in razvoj otroka
Pisateljičin ustvarjalni proces se odraža tudi v njenem delu "Zajčkova hišica". Ta pravljica je nastajala kar dolgo. Najprej je malo trajalo, da se je pisateljici pravljica lepo zaokrožila, potem jo je tudi ilustratorka Hana kar dolgo ilustrirala in ker je šel njen proces tako postopoma, se je medtem preoblikovala tudi pisateljičina zgodba. V pravljici spremljamo zgodbo o zajčku, ki mu povodenj odnese hiško, a mu živalski prijatelji priskočijo na pomoč, pojavi pa se tudi zvita lisica, ki ima svoje namene. Zanimivo je, kako se besedilo zgosti z ritmom, ko na prizorišče stopi lisica, ki začne govoriti skozi rime. To kaže na premišljeno gradnjo besedila, ki sledi dinamiki zgodbe.
Zvočne pravljice in sodobna tehnologija: Mojkačik Smejka
V sodobnem času se zvočne pravljice vse bolj povezujejo s tehnologijo, kar odpira nove možnosti za izkušnjo poslušanja. Mojkačik Smejka je primer take sodobne zvočne pravljice, ki postane najboljša prijateljica dojenčka. Otroku daje občutek miru, varnosti, varnosti in podpira njegov razvoj. Pri izdelavi ljubljenčka je bila pozornost namenjena visoki kakovosti in mehkobi materialov s poudarkom na občutljivi otroški koži. Ime Smejka je dobila, ker je vedno vesela.
Zvočna pravljica je del vsakega mojita, ki se vam začne po skeniranju QR kode na embalaži. Vaši otroci bodo zaspali v družbi najboljšega prijatelja in poslušali njegovo zgodbo. Ta interaktivni element omogoča, da se zgodba predvaja na zahtevo, kar zagotavlja prilagodljivost in enostaven dostop. Mojkačik Smejka ni le igrača in odejica, temveč postane ljubek del družine. Otroci bodo navdušeni nad nenehnim crkljanjem z njim. Lahko vpije mamin vonj, kar ga pomiri in ustvari varen prostor. Je lahek, zato ga lahko pritrdite na dojenčkovo dudo, postavite v posteljico ali voziček. Lahko ga vzamete kamor koli na potovanjih in nepotovanjih.
K spalnemu ljubljenčku Smejka je priložena tudi mehka, topla in na otip zelo mehka otroška odejica dimenzij 90x70 cm. Služila bo kot odeja, odejica za igro ali dekoracija. Prava odeja za otroke naj bo dovolj topla, nežna in mehka. Med glavnimi prednostmi odeje z igračo so hitro sušenje, vzdržljivost in mehkoba. Tudi med izdelavo je bila Smejka vesela druščina. Neprestano se je smejal in prinašal dobro voljo vsem okoli sebe. Zato je moral dobiti ime Smejka. Smejka ima zdaj nalogo, da razlije svoj nasmeh na obraze vseh otrok. Je najboljša prijateljica nasmejanih otrok. Če vidite srečnega dojenčka, je Smejka zagotovo imela prste pri tem. Da bi Smejka čim dlje ohranila svoje edinstvene lastnosti, kot so mehkoba, mehkoba in kakovost, je pomembna pravilna nega. Zato za nego upoštevajte simbole za nego na etiketi izdelka. Privoščite svojim malčkom ljubkega spremljevalca za dolge noči in lepe dni.
Pomen družinskega branja in podpore razvoju pozornosti
Vključevanje v programe, ki spodbujajo družinsko branje, kot so oblike »predšolske bralne značke«, je pomembno za krepitev vezi med starši in otroki ter za spodbujanje ljubezni do branja. Če je otrok v vrtcu in tam spodbujajo družinsko branje, se vsekakor vključimo. Pozanimamo se, kaj priporočajo prebrati otroku in kako, v kakšni obliki o prebranem preverjajo v vrtcu. Pomembno je, da to otroku ne povzroča stiske, temveč je v veselje otroku in staršem. Predvsem nobene prisile in šolskega načina!
Skupaj z otrokom opravljamo različne dejavnosti, kjer je potrebno razumevanje simbolov, navodil in različnih informacij. Tako otrok pridobiva izkušnje, da beremo »na vsakem koraku«: kuhamo in pečemo, nakupujemo (opazuje nas, ko beremo etikete na živilih, tehtamo, plačujemo idr.), dvignemo denar iz bankomata in oddamo paket na pošti. Te vsakdanje situacije so priložnost za branje in razumevanje informacij, kar krepi otrokovo pismenost v širšem smislu.
#32 prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek - vzgoja in razvoj otroka
Vendar pa je treba priznati, da otroci niso vedno enako odzivni na pravljice. Otroci, ki jih pravljice ne pritegnejo več, imajo morda težave s pozornostjo. Ta mir, ta občutek dobrega ob prebrani pravljici se lahko zgodi šele takrat, ko že nekaj vložimo. Pri otroku, ki mu je tak mir tuj, ki ima zelo ranjeno pozornost, se še tako dobra pravljica ali pesmica ne bo kar zlahka prijela. Otroška pozornost je nekaj, kar lahko razvijamo ali zanemarimo, celo ranimo. Zato je ključnega pomena, da starši s svojim zgledom in aktivnim sodelovanjem spodbujajo otrokovo sposobnost koncentracije in poslušanja.
Pisateljica poudarja, da je pripovedovanje zgodb pomembno tudi zato, ker deluje povezovalno. To se dogaja drugače kot, če v kinu gledaš film. Vedno pa lahko starši otrokom pripovedujemo in beremo doma. Zelo enostavno: brati in pripovedovati otrokom je dobro, ker je to en tak zelo prijeten skupni čas. Misli pa, da je čisto osnovno to, da nam je ob dobri pravljici lahko skupaj na zelo preprost način res lepo. Ta skupni čas, preživet ob branju ali pripovedovanju, krepi čustveno povezanost in ustvarja neprecenljive spomine.
Pisateljica, ki ima sama izkušnje z disleksijo, poudarja, da to ni ovira, temveč lahko postane tudi plus. Zdi se ji, da ni naključje, da je tako zelo doma v pripovedovanju zgodb. Pri tem si mora samo čim bolj jasno zapomniti zgodbo, pa jo lahko po svoje pove. Je vezana na knjigo, ampak na samem in na tiho, potem pa ljudem govori s svojimi besedami, v svojem tempu. Morda je bila disleksija izziv tudi za njen spomin. Ta osebna izkušnja osvetljuje pomen alternativnih načinov komunikacije in poudarja, da lahko vsakdo najde svoj edinstven način izražanja in povezovanja z drugimi.
Kot ustanoviteljica priljubljenega pripovedovalskega festivala, pisateljica ni zaskrbljena, da pripovedovanje ne bi preživelo. Še posebej ne zato, ker ima s svojih nastopov in s pripovedovalskega festivala izkušnje, da se včasih med pripovedovanjem med ljudmi ustvari nekaj tako lepega. Lepa skupna pozornost, povezanost, skupno doživljanje, ki izzveni v eno naklonjeno, odobravajoče mrmranje na koncu ali naklonjen skupni vzdih ali v gosto skupno, povezano tišino. Ta izkušnja poudarja moč skupnega doživljanja in pomena pripovedovanja zgodb v živo.
Klasične in sodobne pravljice: Zakladnica otroške literature
Na vprašanje, katere knjige bi priporočila, pisateljica navede nekaj klasičnih del, ki bi jih ponudila čisto vsakemu otroku. To so recimo knjige Mamka bršljanka, Lonček kuhaj, Pravljice (izbor pravljic, ki ga je naredila Kristina Brenkova), mogoče Turkmenske pravljice o Poluhcu, tudi njene Tristo zajcev in Za devetimi gorami, pa Stare grške bajke ali pa ruske pravljice, Zlata skledica. Ta izbor poudarja pomen kakovostne otroške literature, ki ponuja vpogled v različne kulture in zgodbe, ki so se izkazale za trajne.
Na drugi strani pa sodobne zvočne pravljice, kot je Mojkačik Smejka, ponujajo nov način interakcije in doživljanja zgodb, ki se prilagaja sodobnemu svetu in tehnološkim možnostim. Zvočna pravljica je tako postala več kot le besedilo; postala je celostna izkušnja, ki združuje pripovedovanje, zvok in otipljivo interakcijo, kar vse prispeva k bogatemu razvoju otroka.