Prvih dvajset dni življenja novorojenčka je obdobje izjemnega prilagajanja, tako za malčka kot za starše. V tem ključnem času se postavljajo temelji za nadaljnjo rast in razvoj, zato je razumevanje posameznih razvojnih mejnikov in ustrezna nega ključnega pomena. Čeprav se vsak dojenček razvija s svojim edinstvenim tempom, obstajajo splošna vodila, ki staršem pomagajo prepoznati napredek in morebitne posebnosti. Ključno je, da starši otroka ne primerjajo z drugimi, saj je vsak posameznik edinstven.
Gibalni razvoj: Od Refleksov do prvih premikov
Gibalni razvoj dojenčka v prvih tednih zaznamuje postopno pridobivanje nadzora nad telesom, ki se začne z izrazitimi refleksi in se postopoma prelevi v bolj namerne gibe.
Prvi mesec: Refleksni svet in nežni gibi
V prvem mesecu so gibi novorojenčka še naključni in nekontrolirani, kar opredeljujemo kot gibanje »vse ali nič«. Zaradi naravno povišanega mišičnega tonusa se ob gibu enega dela telesa odzove celotno telo. Novorojenček poskuša glavo obrniti proti sredini, a mu ta hitro pade nazaj. V ležečem položaju na trebuhu so rokice in nogice rahlo pokrčene in sproščene, težišče pa je na glavi in vratu, zato dvigovanje glave še ni uspešno, čeprav je že sposoben za kratek čas dvigniti glavico. Ko je novorojenček buden in spočit, ga je priporočljivo položiti na trebušček, da se na ta položaj, ki mu bo prišel prav za prihodnje »pasenje kravic«, privadi. Sicer dojenčka za spanje vedno polagamo na hrbet ali bok. Roke so lahko občasno stisnjene v pest s palci na sredini, vendar pa pest novorojenček spontano razklene.
Prisotni so spontani gibi velikih amplitud, ki jih imenujemo zvijanje. Gibi niso pretirano sunkoviti, zakrčeni in grobi, pač pa so gladki, prehajajo iz enega giba v drugega, kot valovanje, brez izrazite in toge simetrije. Razlikujejo se po hitrosti, intenzivnosti in moči in najbolj spominjajo na valovanje. Ti gibi izginejo približno ob tretjem mesecu starosti.
Prisotni so nehotni refleksni gibi:
- Prijemalni: novorojenček zgrabi za prst ali igračo in trdno drži.
- Iskalni: ko ga pobožate po licu, obrne glavo v smeri dotika in odpre usta.
- Sesalni: dojenček začne sesati takoj, ko se dotaknemo njegovih ustnic.
- Požiralni: sproži ga sesanje.
- Refleksna hoja: v pokončnem položaju ob dotiku z bosimi nogami ob gladko podlago izvaja gibe, podobne korakom oz. prestopanju.
- Morojev refleks: ob izmiku podlage glavica pade nazaj, dojenček simetrično iztegne roke, zakrili proti sredini in zajoka.
- Nehoten smeh: dela grimase.
Dihala še zorijo. Ritem dihanja je lahko še nereden, pri dihanju se pojavljajo za odraslega nenavadni zvoki. S kihanjem novorojenček očisti dihalne poti. Kolcanje je lahko posledica požiranja zraka ob hranjenju.
Drugi mesec: Prvi nasmehi in boljši nadzor
V drugem mesecu se pričnejo gibi usmerjati proti sredini, gibanje postaja bolj nadzorovano. Glavo že lahko obdrži na sredini in za kratek čas fiksira pogled. Asimetrični tonični vratni refleks še vedno vpliva na položaj telesa, kar pomaga pri razvoju občutka za levo in desno stran. Na trebuhu že lahko dvigne glavo toliko, da nos dvigne od podlage. Mišični tonus postane čvrstejši, a ne trd. Manj je refleksnih gibov. V legi na hrbtu so prisotni še gibi velikih amplitud in zvijanja, počasi se jim pridružijo in jih nadomestijo drobni gibi (drencanje), ki so najbolj izraziti v okončinah in spominjajo na fine gibe trebušnih plesalk ter so najbolj izraziti v obdobju od tretjega do petega meseca starosti. Dojenček se izteguje, razpira dlani, a je prijem še refleksen.
Med 4. in 6. tednom se dojenček prvič zavestno nasmehne. Na začetku se nasmehne vsakomur, ker še ne loči obrazov. S smehom pritegne pozornost. Staršem z nasmeškom vliva občutek, da jim vrača ljubezen. Dvosmerna komunikacija in medsebojna navezanost se tako okrepi. Vzpostavi zanesljiv, dolgotrajnejši očesni kontakt. Sledi predmetom pri gibanju do 180 stopinj. Obrača se proti izvoru zvoka. Prepoznava glasove družinskih članov in se nanje odzove. Se glasno smeji, spušča glasove, se kremži in dela grimase.
Duševni in čustveni razvoj: Svet čustev in prvih povezav
Duševni in čustveni razvoj sta tesno povezana z gibalnim napredkom. V prvih tednih dojenček izraža čustva z mimiko, gestikuliranjem in glasom ter se uči povezovanja z ljudmi okoli sebe.
Prvi mesec: Opazovanje in poslušanje
Novorojenček večino dneva prespi. V budnem stanju rad opazuje obraze, pritegnejo ga oči. Materin obraz spremlja najprej v vodoravni, nato še v navpični smeri. Privlačijo ga kontrasti. Vidi predmete, oddaljene 20-30 cm. Obrača se v smeri zvoka, a izvora še ne lokalizira. Opazuje mimiko obraza (vesel, žalosten izraz) in posluša različne barve glasu. S spreminjanjem obrazne mimike in nagovarjanjem spodbujate razvoj komunikacije in vokalizacije. Glasba, branje in petje ga pomirjajo. Pritegnejo ga hitre, a ne sunkovite in drastične spremembe gibov in barv.
Nad posteljico lahko obesite igrače, ki so kontrastne, npr. črna, bela in rdeča. Pastelne barve odsvetujemo, saj so premalo kontrastne in jih v naravi praviloma ne vidimo. Bolj kot igrače, ki oddajajo zvok in so pogosto preglasne, novorojenčke pritegne človeški glas.
Drugi mesec: Vzpostavljanje stika in prepoznavanje
Med drugim mesecem se dojenček začne obnašati bolj kot dojenček. Verjetno je nekoliko zmanjšal spanec čez dan, da bi ostal buden in se »družil«. Pri dveh mesecih je dojenček zelo radoveden in bo vneto opazoval okolico, se nasmihal drugim obrazom in se igral z vsem, kar mu pride pod roke. Dojenčki so v tem starostnem obdobju družabni in radi komunicirajo. V tem obdobju se otrok uči povezovanja z ljudmi okoli sebe. Ko se bo začel oglašati, z njim komunicirajte tako, da govorite s pootročenim glasom. Ko bo vaš dojenček ležal na trebuhu, mu lezite nasproti in se pogovarjajte.
Nega in hranjenje: Osnove skrbi za novorojenčka
Nega novorojenčka je ljubeča in predstavlja telesno komunikacijo, ki poteka predvsem preko telesnega stika. V prvih tednih je ključnega pomena prilagajanje na nov ritem hranjenja in spanja.
Hranjenje: Potrebe in opazovanje
Novorojenčki večino dneva prespijo, hraniti pa jih je potrebno na dve do tri ure. Njihova glavna aktivnost je namreč spanje, ki lahko zajema kar 20 ur njegovega vsakdana. Za večino dojenčkov se tako zdi, da se zbudijo le za hranjenje in takoj za tem ponovno zaspijo, nekateri pa so v zgodnjih dneh skoraj preveč zaspani, da bi jedli. V prvem tednu to ni tako pomembno, če pa je dojenček zaspanček tudi pozneje, ga morate za hranjenje zbuditi.
V prvih dveh tednih dojenček ne bo premogel veliko mišične moči in opazili boste, da mu glava pade vznak, ko ga povlečete v sedeči položaj. Če ga dvigate ali držite v sedečem položaju, mu morate dobro podpreti glavo.
Pri tej starosti vaš dojenček potrebuje le materino mleko. Znake lakote bi morali opaziti od 8 do 12-krat na dan. V tem obdobju se posvetujte z izbranim pediatrom, če opazite, da vaš dojenček med hranjenjem nima sesalnega refleksa ali če ima težave s požiralnim refleksom, tako da med hranjenjem veliko hrane uide iz njegovih ust. Pogovorite se s pediatrom, če dojenček res pogosto bruha večje količine mleka in pa tudi, če bo imel temperaturo višjo od 38°C.
Podiranje kupčka
Kopanje in nega kože
Nega dojenčka vključuje tudi kopanje. Pri kopanju uporabljajte mila z naravnimi sestavinami in pH vrednostjo 5,5, namenjena občutljivi otroški koži, ki ščitijo in hranijo kožo. Za lasišče je primerno blago alkalno milo ali naravni šamponi. Za lažje kopanje je pomembno, da si pripravite vse potrebščine, zagotovite toplo okolje in prijetno toplo vodo (okoli 35 °C). Za novorojenčke in dojenčke do šest mesecev naj bo vode v kadi 5-7 cm, da prekrije ramena. Dojenčka postopoma spustite v vodo, pri čemer podpirajte glavo in vrat. Milo uporabljajte zmerno, čistite od glave do nog. Lasišče operite z namočeno krpico, oči in obraz pa z vlaženo bombažno vato. Po kopanju kožo nežno obrišite in po potrebi nanesite blag vlažilni losjon.
Suho in »luskasto« lasišče, imenovano temenice, je pogosto v prvih mesecih. Niso nevarne in običajno izginejo v nekaj dneh. V lasišče nežno vtrite negovalno olje brez vonja.
Jok in pomirjanje
Nekateri dojenčki veliko jočejo. Jok boste sčasoma vedno bolje razumeli - ali pomeni, da je lačen ali kaj drugega (da je moker, ga zebe, noče biti na rokah, hoče mir in tišino itd.). Novorojenček je občutljiv tudi za hrup, svetlobo in močne vonjave, ki ga prav tako lahko pripravijo do joka. Zibanje in petje v tihem prostoru ga lahko pomiri, ko je razburjen. Če dojite, ga lahko čudovito umirite tako, da ga primaknete k prsim. Nekateri dojenčki imajo radi, da jih nosimo naokrog, včasih pa pomaga, če otroka povijete, ker se tako počuti bolj varnega, saj je bil že pred rojstvom vajen tesnega objema maternice.
Igre in spodbujanje razvoja: Prvi stiki s svetom
Kljub temu, da nekateri razvojni psihologi pravijo, da novorojenček še ni sposoben za igro, se z njim ukvarjamo in ga pritegnemo k sodelovanju. Božamo ga, gladimo, se pogovarjamo, mu pojemo. Igra je zabaven način spodbujanja otrokovega razvoja, dojenčku pomaga pri spoznavanju lastnega telesa in sveta, ki ga obdaja. Pri igri dojenček uporablja in tako razvija vse svoje čute.
V prvem mesecu se z novorojenčkom ukvarjamo in ga pritegnemo k sodelovanju. Božamo ga, gladimo, se pogovarjamo, mu pojemo. Opazuje mimiko obraza (vesel, žalosten izraz) in posluša različne barve glasu. S spreminjanjem obrazne mimike in nagovarjanjem spodbujate razvoj komunikacije in vokalizacije. Glasba, branje in petje ga pomirjajo.
V drugem mesecu odkrije roke in se z njimi igra, jih opazuje, razpira dlani in nosi v usta celotno pest. Všeč mu je božanje in nežno ljubkovanje, kar tudi pokaže. Igrače ga pritegnejo, zato opazuje, kako drugi ravnajo s predmeti (jih mečejo v zrak, stiskajo ipd.). Prisluhne bližnjim, ki ga nagovarjajo.
Pomembno opozorilo
Opisani pregled služi le kot opis vedenja večine otrok v določenem starostnem obdobju in ne nadomesti pregleda pri pediatru, ki je najbolj kompetenten za oceno otrokovega razvoja. V primeru, da menite, da razvoj vašega otroka odstopa od tipičnega, se posvetujte z izbranim pediatrom. Informacije na spletni strani Nosecka.net niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletna stran Nosecka.net je namenjena zagotavljanju splošnih informacij, ki v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe.