Gibalni razvoj otroku omogoča, da raziskuje in komunicira s svetom okoli sebe. Nanj vplivajo genetski dejavniki, prav tako pa je odvisen od okolja. Pri dojenčku se gibalni razvoj prične s pridobivanjem mišične moči in kontrole ter razvojem koordinacije. Razvija se hkrati in vzporedno z njegovimi kognitivnimi zmožnostmi in se pomembno povezuje tudi z drugimi področji razvoja. Kaže se v dojenčkovem napredku v ravnotežju, moči, hitrosti in usklajenosti gibanja. Gibalni razvoj je tisti, ki je pri dojenčku na prvi pogled najbolj očiten in tisti, po katerem starši najpogosteje primerjajo otroke, zaradi česar jim običajno povzroča največ zaskrbljenosti. A ne skrbite. Če se vaš 6-mesečnik dojenček še ne obrača kot je zapisano v prispevkih o mejnikih gibalnega razvoja in če vaš 12-mesečnik še ne hodi, prijateljičin 11-mesečnik pa že samostojno koraka v svet, ne skrbite. Lahko se zgodi, da bo vaš dojenček določeno spretnost usvojil veliko pred svojimi vrstniki, medtem ko bo kaj druga obvladal nekaj tednov za vsemi tabelami, ki jih boste našli na spletu. Če se je vaš otrok rodil prehitro, bo v gibalnem razvoju najverjetneje zamujal. Prav tako se lahko zakasnitev gibalnega razvoja pojavi, če je dojenček pogosto bolan. Veliko bodita na tleh, na trdni podlagi. Razvoju sledite in ga ne poskušajte preskočiti. Dojenčka ne posedajte, če ni sposoben sedeti in ne vodite ga za roki, da bi shodil. Če se vam zdi, da je gibalni razvoj vašega otroka kljub vsemu prepočasen, zaupajte svojemu instinktu.
Gibalni razvoj v prvih mesecih življenja
Prvi mesec dojenčkovega življenja v največji meri predstavljajo hranjenje, spanje, izločanje in jok. Novorojenček nad mišicami še nima veliko kontrole, njegova dejanja pa večinoma temeljijo le na refleksnih dejanjih kot so sesanje, zehanje, kihanje, jokanje in podiranje kupčkov. Pri enem mesecu so vratne in ramenske mišice že močnejše kot pri rojstvu, kar pomeni veliko boljšo kontrolo glavice, ki jo sicer samostojno že lahko zadrži v zraku za kratko obdobje, a jo morate ob nošenju kljub vsemu še vedno skrbno podpirati.
V prvih nekaj mesecih življenja otrokov gibalni razvoj zaznamujejo tudi primitivni refleksi, ki dojenčka spremljajo že od rojstva, nekateri od njih pa mu omogočajo tudi preživetje. Med te sodijo:
- Babinski refleks: Če po dojenčkovem stopalu potegnemo od pete po zunanjem stopalnem loku proti prstom, potegne palec navzgor (proti nartu), vsi ostali prsti pa se razprejo (izgine do okoli 2. meseca).
- Morojev refleks oz. reakcija zdrznjenja: Pri glasnih zvokih in nenadnih gibih (občutek padanja) dojenček roke odroči, iztegne in razpre dlani, roke nato priroči, pokrči, prstke stisne v pest in začne jokati (izgine do okoli 6. meseca).
- Prijemalni refleks: Če novorojenčku ponudimo prst, ga bo prijel, prijem pa bo zadržal tudi, če mu roko dvignemo. Prijem je lahko tako močen, da otrok, če ga potegnete v zrak, za nekaj sekund celo zadrži svojo težo (izgine do okoli 5. meseca).
- Refleks hoje: Če novorojenčka dvignete, s stopali postavite na trdno podlago in nagnete naprej, bo naredil nekaj gibov, podobnih korakom (izgine do okoli 4. meseca).
- Sesalni refleks: Sproži ga predmet, ki ga novorojenček dobi v usta (npr. bradavica ali duda). Je ključnega pomena za preživetje (izgine do okoli 12. meseca).
- Iskalni refleks: Povezuje se s sesalnim refleksom, sproži ga dotik ust ali kože lic. Dojenček obrne glavo v smer, kjer se ga dotaknemo, skuša vtakniti vaš prst v usta, da bi ga sesal (izgine do okoli 4. meseca).
- Tonični vratni refleks: Ko dojenček leži na hrbtu in glavo obrne na eno stran, se okončine na tej strani telesa iztegnejo, na drugi strani pa pokrčijo (izgine do okoli 6. meseca).
Gibalni razvoj po mesecih: Odraz napredka
Ljudje smo si različni in različni med seboj so tudi otroci. Kot odrasli nismo najboljši na vseh področjih, se tudi otroci razvijajo s svojim tempom in ne po vnaprej zapisanih urnikih in merilih. V prvem letu otrokovega življenja so prav gibalni mejniki tisti, ki so najbolj očitni in vznemirljivi.
Prvi mesec: Gibanje novorojenčka lahko poimenujemo z »vse ali nič«, saj zanj še niso značilni selektivni gibi in niti nadzorovano gibanje. Zaradi normalno zvišanega tonusa pride pri gibanju do verižne reakcije in lahko opazimo, da v gibanju sodeluje celo telo, nepovezano z velikimi gibi in nekoordinirano. Ko novorojenček iztegne nogico, se ta takoj pokrči nazaj v prvotni položaj, kar imenujemo refleks na nateg, sledijo ji druga nogica, rokici in celo telo. Ko se novorojenček giba, to počne s celim telesom, miruje le v spanju, zato izraz vse ali nič. V hrbtnem položaju poskuša glavico prinesti proti sredini, vendar mu ta takoj pade nazaj na eno ali drugo stran. V trebušnem položaju so rokice in nogice pokrčene k telesu, težišče telesa pa je na glavi in vratu; otrok poskuša dvigniti glavo od podlage, vendar mu to še ne uspeva najbolje.
Drugi mesec: Postopoma se začne usmerjati proti sredini, gibanja »vse ali nič« ni več, tudi obseg gibov je manjši; pri gibanju se nogice in rokice ne vrnejo več v isti položaj. Glavo že pripelje na sredino in jo za kratek čas tudi zadrži, za kratek čas celo fiksira pogled. Kadar ima glavo obrnjeno na stran, je obrazna stran telesa bolj iztegnjena (roka, noga), zatilna stran telesa pa bolj pokrčena, kar imenujemo asimetrični tonični vratni refleks, ki gradi občutek sredine in prispeva k graditvi občutka leve in desne strani telesa. Na trebuhu so roke pokrčene ob telesu in na sredini lahko glavico dvigne že toliko, da nos dvigne od podlage.
Tretji mesec: Glavo že zadrži v srednjem položaju ter pogleda levo in desno. Noge že postavi v položaj, kjer so kolena pravokotno dvignjena nad kolki; v tem položaju so noge aktivne, stopala pa se dotikajo in gibajo. Noge tudi spusti na podlago, na zunanji rob stopal. Roke pripelje na sredino, vendar na telesu, saj ne posežejo še v prostor. Prisotno je nenehno drobno gibanje celega telesa, imenovano drencanje, ki je pomembno za pridobivanje stabilnosti in občutka sredine. Na trebuhu sta komolca za malenkost postavljena bolj naprej kot rami, kar dojenčku zagotovi stabilen in funkcionalen položaj, v katerem se lahko dviga in spušča.
Četrti mesec: Na hrbtu leži vzravnano in vzdržuje sredino. Vzravnan položaj omogoči dvig medenice od podlage in noge prosto postavljene v prostor. Noge so pokrčene v kolenih in kolkih približno 90°. Vid vzpodbudi poseganje z rokami v prostor, ko zagleda svoja kolena, pa se jih poskuša dotakniti. Prekucne se tudi že na bok, kjer glavo za kratek čas lahko dvigne od podlage. Za igro se še vedno obrne nazaj na hrbet. Na trebuhu je na komolcih, z glavo lahko giba v vse smeri. Če se istočasno odrine od komolca in kolena na isti strani telesa, se lahko prekucne na hrbet.
Peti mesec: Dvig medenice v hrbtnem položaju je še močnejši, zanimajo ga njegova stopala in prstki na nogah. Ko se zasuče na trebuh, že med zasukom aktivira dvig glave. V bočnem položaju je stabilnejši in ga zadrži dalj časa, tudi za igro. Na trebuhu je obremenjena noga bolj iztegnjena kot noga, ki je bolj razbremenjena in je v bolj pokrčenem položaju. Pojavi se tudi dejavnost, ki ji rečemo plavanje, med katero so noge popolnoma iztegnjene in roke dvignjene, glava pa gleda v prostor. Na začetku gleda samo naravnost, pozneje pa tudi levo in desno.
Šesti mesec: Na prehodu iz petega v šesti mesec se na trebuhu začne vrteti v levo ali v desno stran, kar imenujemo pivotiranje. Sposoben je hotenega odpiranja in zapiranja dlani, ko vidi predmet, gre z rokami proti njemu. Na hrbtu se opre z nogami na podlago in dviguje medenico. Na hrbtu pogleda vstran in nazaj za mamo ali igračo ter se tako obrne na trebuh. Ko je na trebuhu oprt na dlani, mu uspe odriniti se nazaj na vse štiri.
Sedmi mesec: Približno pri tej starosti se začne premikati po vseh štirih. Nekateri dojenčki tega nikoli ne počnejo, vendar pa to še ne pomeni, da je z razvojem kaj narobe. Iz položaja na vseh štirih lahko izteguje eno ali drugo nogo vstran in kmalu ugotovi, kako se lahko samostojno, brez pomoči staršev, usede z zasukom na eno stran. Približno pri tej starosti otrok v gibanju res postane svoboden ter ima vse možnosti za raziskovanje in odkrivanje okolja. Vendar pa ni nujno, da se vse to res zgodi do sedmega meseca. Do vsega opisanega lahko pride tudi precej pozneje, pa je še vedno v mejah normale.
Doseganje samostojne hoje: Ključen mejnik
Ko je otrok enkrat sposoben, da se po vseh štirih premika po prostoru, je le še vprašanje časa, kdaj se bo začel dvigovati ob opori in se postavljati na noge.
Stoja: Prvi poizkusi stoje se začnejo, ko se otrok z rokami poskuša povleči gor, da bi se postavil na noge. Ko se nanje postavi, se še ne zna kontrolirano spustiti nazaj na tla, zato se spusti in pade nazaj na zadnjico. S čedalje več ponovitvami se otrok nauči odriva od nog in se ne vleče več gor z rokami, tudi spuščanje nazaj na podlago sčasoma postane postopnejše in bolj načrtovano, zato moramo otroku omogočiti čim več svobodnega gibanja po prostoru in ga ne smemo omejevati. Prva stoja je vedno nekoliko nestabilna in širokobazna. Čim večkrat to ponavlja, tem več stabilnosti in ravnotežja pridobiva. Na začetku se drži z obema rokama, pozneje samo še z eno in na koncu stoji brez držanja z rokami. V rokah lahko drži igračo in se z njo igra (vendar ne med hojo). Če ga kakšna stvar posebej zanima, pa je previsoko, da bi videl, se dvigne tudi na prste, in ko poteši radovednost, se spusti nazaj na cela stopala.
Hoja: Otrok se najprej nauči hoje vstran, pri čemer si pomaga z oporo rok na različne predmete v okolici, najprej z obema rokama, nato samo z eno. Ko otrok za hojo ne potrebuje več opore rok, kar pomeni, da je pridobil dovolj stabilnosti in ravnotežja ter vso težo prenese na noge, začne hoditi naprej, in ne več vstran. Prva hoja je negotova, širokobazna, s pomanjkanjem stabilnosti in ravnotežja, roke so visoko in komolci rahlo za linijo ramen, tudi medenica še ni čisto poravnana s telesom, vendar je rahlo bolj nazaj. Hoja počasi postaja bolj gotova in stabilna, roke se spustijo, medenica se poravna in tudi ravnotežni odzivi se izboljšajo.
Otrokov razvoj v 26. tednu nosečnosti: Priprava na svet
V 26. tednu nosečnosti otrok meri približno 35-36 cm, kar je približno toliko kot buča špagetarica. Njegove nosnice se odprejo, kar pomeni, da lahko prvič »vdihne« in se bo v tej veščini intenzivno uril vse do rojstva. V tem tednu se pri otroku razvije tudi vid; njegove oči so zdaj povezane z možganskimi predeli, ki so odgovorni za obdelavo vizualnih dražljajev. Razlike med fazami, ko je otrok buden in ko spi oziroma počiva, bodo čedalje izrazitejše: ko je otrok buden in aktiven, ga lahko čutite, kako se premika, ko spi, pa je v trebuhu vse tiho in mirno, vi pa par ur ne zaznate popolnoma nobenega premikanja.
Telesne spremembe matere in priprava na porod
Vaš trebušček postaja vse večji, kar lahko povzroči težave s spanjem. Nikakor ne boste več mogli najti primernega in udobnega položaja. Morda vas bodo pričele boleti noge, pekla vas bo zgaga, nenehno vas bo tiščalo na stranišče. Lahko se pojavijo tudi bolečine v križu in medenici. Da si čim bolje odpočijete, večkrat lezite tudi čez dan. Pustite drugim, da vas razvajajo, vi pa si vzemite čas zase. Ko se bo rodil dojenček, vsaj nekaj prvih dni ne boste niti pomislili na razvajanje zase. V veliko pomoč pri spanju vam je lahko tudi posebna blazina za telo, ki omogoča podporo nogam in trebuhu. Bodite pazljivi tudi na nenadno zatekanje rok in obraza ter na visoko skok telesne teže, saj je to lahko znak za preeklampsijo.
Ko vaš trebušček postaja vse večji, je težje najti prijeten položaj za spanje. Verjetno ne morete več spati spredaj. Najprimernejši položaj za ležanje v naslednjih nekaj tednih je morda na vaši strani. Med kolena položite blazino, da bo nekoliko bolj udobno, in se poskusite sprostiti in zaspati.
Če ponoči trpite za refluksom in zgago, poskusite nekoliko dvigniti glavo, tako da dodate blazino. Poskusite, da bo tudi vaš večerni obrok lahek. Bodite pozorni na maščobe, saj lahko upočasnijo prebavo in poudarijo vaše prebavne težave, kar vodi v moten spanec. Če vam prelahek večerni obrok povzroči nočno hrepenenje po hrani, razmislite o dodajanju prigrizka eno uro pred spanjem. Večerni prigrizek v postelji, še kdo? Ne oklevajte in ga odnesite v posteljo na pladnju, če se ponoči počutite zelo slabo.
Ker maternica pritiska na organe, ki jo obdajajo, je vedno večja verjetnost, da boste imeli težave s prebavili. Občutek sitosti po obroku lahko spremljata zgaga in slabost, saj je želodec zdaj manjši in ne zmore predelati enake količine hrane kot prej. Tudi imunski sistem je pri nosečnicah manj učinkovit, saj se telo med nosečnostjo spopada s številnimi dodatnimi izzivi. Načeloma se strijam ni mogoče povsem izogniti. Med nosečnostjo se vezivno tkivo raztegne tako zelo, kot se ni nikoli prej in se tudi sicer ne bo nikoli več v življenju. Vaši geni, velikost trebuščka in intenziteta pritiska na kožo bodo vplivali na to, v kolikšni meri se bodo strije in raztrganine v kožnem tkivu pojavile pri vas. Masaža bo najučinkovitejša, če jo boste izvajali vsak dan.
S preiskavami preverite vitalne vrednosti. Z ginekologom se ponovno posvetujte glede svoje trenutne vrednosti Hb (hemoglobina), ki kaže, koliko železa je v vaši krvi. Če Hb-vrednost pade pod določeno mejo, to za vas in vašega otroka ni dobro. Za preprečevanje težav med nosečnostjo in za otroka samega je pomembna tudi uravnotežena raven sladkorja v krvi, zato se izogibajte prevelikim količinam sladke hrane.
Nasveti za prihodnje starše
Vabimo vas, da se pridružite HiPP BabyClubu, kjer boste deležne novičk o razvoju otroka po tednih. Za vas jih pripravljajo strokovnjaki s področja prehrane, nege in zdravstva. Naročite se na pregled pri zobozdravniku, saj je dobra ustna higiena med nosečnostjo še kako pomembna. Redno posodabljajte svoj seznam stvari, ki si jih želite oziroma morate kupiti zase in za otroka. Idej vam zagotovo ne bo zmanjkalo. Če imate namen, je zdaj pravi čas za prenovo in opremljanje otroške sobe.
Priskrbite si primerna oblačila za dojenje, na primer kakšen zgornji del, ki vam ne bo delal težav, ko boste morali podojiti otroka. Povprašajte prijateljice, ali imajo kaj primernega za vas in ali pa pobrskajte med rabljenimi oblačili, navsezadnje teh oblačil ne boste potrebovali prav dolgo.
Čas pred porodom izkoristite tudi za druženje s prijatelji. Povsem normalno je, da imate med nosečnostjo najrazličnejša vprašanja, skrbi in strahove, konec koncev je to za vas čisto nekaj neznanega. Predvsem prva nosečnost je popolnoma nova izkušnja, ki ji v življenju ni enake in zahteva kar nekaj privajanja. Če ste v dvomih, ali se vaš otrok premika tako intenzivno in pogosto, kot bi se moral, se glede tega posvetujte z babico, ki vam bo vse lepo razložila in tudi preverila otrokove vitalne znake. Če vas skrbi, si tekom dneva beležite otrokove gibe in premikanje. Običajno je otrok kakšen dan čisto miren, naslednji dan pa zelo aktiven. ‘If you don’t feel any movements for several hours, drink two big glasses of water, eat something or do a few squats.
Juliane Jacke-Gerlitz je medicinska sestra. S svetovanjem mamicam, med drugim na temo dojenja, se ukvarja že več kot deset let. Trenutno dela kot pisateljica na področju medicinskih tem in kot psihološka svetovalka.