Na pediatrični kliniki vsako leto v tem času beležijo porast okužb otrok, še posebej najmlajših, z različnimi respiratornimi okužbami. Ob tem velja kašelj za najpogostejši in obenem najbolj moteč znak bolezni. Zlasti pri dojenčkih in majhnih otrocih pa lahko predstavlja vir skrbi za starše. Razumevanje vzrokov, simptomov in ustreznih načinov lajšanja je ključno za zagotavljanje dobrega počutja najmlajših. Kašelj je namreč odziv dojenčka na draženje dihal, z njim pa jih skuša telo očistiti. S kašljem oboleli iz dihalnih poti odstranjuje tudi odvečno sluz, ki nastaja ob vnetjih dihal. Pomembno je, da pri kašlju prepoznamo, ali gre za resnejšo težavo, ter pravočasno in ustrezno ukrepamo. Skrb do otroka se začne že v fazi preventive. Poskrbimo, da bo v otrokovem vsakdanu čim več stvari, ki krepijo njegov imunski sistem.
Razumevanje kašlja: Obrambni mehanizem telesa
Kašelj je refleksni mehanizem za čiščenje dihalnih poti, sprožajo pa ga lahko različni dražljaji, kot so vnetja, tujki, kemikalije ali temperaturne spremembe. S pomočjo kašlja se izločijo tujki, ki so v dihala zašli z vdihom (prašni delci, delci hrane), odstranijo pa se tudi odmrle celice in odvečna sluz, ki se ob vnetjih povečano tvori v celicah, ki pokrivajo notranjost dihalnih poti. Refleks kašlja sproži mehansko ali kemično draženje receptorjev za kašelj, ki so v grlu, sapniku in sapnicah. V pljučnih mešičkih teh receptorjev ni. Kašelj je sestavljen iz globokega vdiha, ki mu sledi sunkovito iztisnjenje plinov skozi grlo. Pri otroku je kašelj glavna bolezenska značilnost akutnih, ponavljajočih se in kroničnih obolenj dihal.
Pri pediatrinji Anji Radšel smo se pogovarjali o pomenu zdravega življenjskega sloga pri otrocih ter o preventivi v času povečane pojavnosti virusnih okužb. Poudarila je tudi vlogo higiene, gibanja in premišljene izbire naravne podpore, ko se težave že pojavijo. V tem članku smo zbrali vse pomembne napotke in usmeritve, ki vam bodo v pomoč pri prepoznavanju otroškega kašlja in izbiri ustrezne podpore.
Vrste kašlja pri dojenčkih in otrocih
Poznamo dve glavni vrsti kašlja: suhi in mokri kašelj.
- Suh, dražeč kašelj: Pri tej vrsti kašlja otrok veliko pokašljuje, ob čemer se ne izloči nič sluzi. Pogosto ga spremljajo draženje in bolečine v žrelu. Ta kašelj je značilen na začetku virusnih obolenj dihal ali ko so v zraku dražeče snovi (prah, dim, ipd.). Kasneje se lahko razvije v moker kašelj. Z razvojem okužbe pa se kasneje razvije:
- Moker ali produktiven kašelj: Pri tej vrsti kašlja otrok izkašljuje gosto sluz. Ta kašelj je značilen za obolenja dihal, pri katerih je večja tvorba sluzi, na primer pri bakterijskih okužbah in nekaterih kroničnih obolenjih dihal. Pomembno je, da otrok zaužije čim več tekočine, saj se tako sluz razredči in olajša izkašljevanje. Pri produktivnem kašlju pride v poštev ekspektorans. Ta pomaga zmehčati sluz, ker razredči sapnične izločke in tako olajšuje izkašljevanje. Vpliva na sestavo in transport sluzi. Sočasno jemanje antitusikov in ekspektoransov se ne priporoča. Za varno samozdravljenje je pomembno, da skrbno preberete navodilo za uporabo zdravila in upoštevate priporočila zdravnika ali farmacevta.
Pomembno je tudi, kako dojenček kašlja. Pediater pogosto iz dojenčkovega kašlja sklepa na to, kateri del dihal je bolan.
- Lajajoči kašelj: Ta kašelj je značilen pri laringitisu oziroma takrat, ko je otežen prehod zraka skozi grlo. Tak kašelj navadno spremlja glasno vdihovanje zraka (stridor). Laijajoč kašelj je običajno pridružen oteženemu zelo glasnemu vdihovanju zraka (stridor) ter hripavosti in je posledica otežkočenega prehoda zraka skozi predel grla.
Vzroki za kašelj pri 5-mesečnem dojenčku in otrocih
Doječki in malčki se pogosto srečujejo z najrazličnejšimi virusnimi obolenji kot sta prehlad in gripa. V prvem letu starosti imajo dojenčki v povprečju kar šest do osem prehladnih obolenj, njihovo število pa se ob vstopu v zunanje varstvo še poveča. Otroški kašelj lahko povzročijo različni dejavniki in vzroki. Vzrok kašlja pri otrocih so v glavnem okužbe dihal, kot so:
- Prehlad: Najpogostejši vzrok kašlja pri dojenčku in otrocih. Povzročajo ga različni virusi, najpogosteje pa rinovirusi. Simptomi vključujejo kašelj (običajno suh na začetku), zamašen nos, kihanje, boleče grlo, občasno povišano telesno temperaturo. V starem slovenskem žargonu malčkom rečemo “smrkavci”. To, da imajo zelo pogosto prehladna obolenja z izcedkom iz nosu, je normalno, saj je izpostavitev velikemu številu novih virusov v prvih letih življenja normalna in bolj aktivira obrambni sistem. Koliko je takšnih epizod pri zdravem otroku, je odvisno od izpostavitve virusom, lokalnih obrambnih mehanizmov na dihalni sluznici, števila in časa od predhodno prebolelih okužb, zato se število prehladnih epizod med posamezniki zelo razlikuje. Nekateri otroci so prvo leto, zlasti v zimski sezoni, ko obiskujejo vrtce, bolni vsakih 14 dni in prebijejo več časa doma kakor v vrtcu. V kolikor te viroze potekajo kot običajen prehlad in so omejene na zgornja dihala ter so otroci ob tem živahni in primerno ješči ter se normalno razvijajo, ni razloga za skrb. Otroci imajo lahko več mesecev obdobje, ko jim bo nenehno teklo iz nosu - zanje je pomembno, da starši prepoznajo poslabšanje - znake nove sveže okužbe z virusi - takrat izcedek postane običajno spet redek, prozoren in zelo pogost ter ga spremljajo ostale težave, kot so splošna utrujenost, izguba apetita, “vodene učke”, lahko tudi temperatura. Takrat mora otrok nekaj dni ostati doma, saj je kužen in prenaša virus naprej.
- Krup (Laringitis): Vnetje zgornjega in spodnjega dihalnega sistema, ki ga najpogosteje povzroča virus parainfluence tipa 1. Kaže se s simptomi, kot so suh lajajoč kašelj, oteženo dihanje in hripav glas. Laringitis se običajno pojavlja pri otrocih, mlajših od pet let. Pri laringitisu največkrat najbolje pomaga vlažen zrak. Če nimate vlažilnika prostora, lahko z otrokom stopite v kopalnico, kjer odprete tuš s toplo vodo, zaprete vrata kopalnice in pustite otroka, da nekaj časa vdihuje vlago.
- Bronhiolitis: Vnetje majhnih dihalnih poti v pljučih (bronhiolusov), ki je ponavadi posledica okužbe z respiratornim sincicijskim virusom. Najpogosteje se pojavlja pri dojenčkih do prvega leta starosti. Prisotni simptomi obsegajo suh kašelj, rahlo povišano temperaturo, hitro plitvo dihanje, sopenje, apnejo (začasno prenehanje dihanja) in cianozo (modrikavost kože). Otrok je ponavadi zelo zaspan. Kašelj je suh in dražeč.
- Bronhitis: Infekcijsko vnetje bronhijev, dihalnih poti, ki vodijo do pljuč. Kašelj je suh in dražeč, lahko pa se pojavi tudi povišana telesna temperatura in bolečine v prsih. Kašljanje lahko traja tudi nekaj tednov. Ko je vaš otrok prehlajen ali ima gripo, vnetje grla ali infekcijo sinusov, se virus, ki povzroča ta obolenja, lahko razširi tudi na bronhije. Ko virus preide na bronhije, dihalne poti zatečejo, so vnete in so polne sluzi. Otrok lahko občuti bolečine v prsih, težko diha in ima kratko sapo. V kolikor gre za težje obolenje s bronhitisom, se lahko pojavi povišana telesna temperatura, ki traja nekaj dni, kašljanje pa tudi nekaj tednov.
- Oslovski kašelj (Pertussis): Povzroča ga bakterija Bordetella pertussis. Kljub obveznemu cepljenju se še lahko pojavi pri otrocih, mlajših od pet let. Značilni so siloviti napadi kašlja, ki jim sledi nenaden globok vdih z značilnim zvokom, podobnim oslovskemu riganju. Pri dojenčku lahko povzroči občasne premore v dihanju. Otroka lahko tudi sili na bruhanje. Ker je povzročitelj bakterija, so pri zdravljenju potrebni antibiotiki. Ob zaznanih znakih oslovskega kašlja pri otroku je torej treba nemudoma o tem obvestiti zdravnika.
- Pljučnica (Vnetje pljuč): Resna bolezen, ki jo lahko povzročijo bakterije ali virusi. Običajni simptomi vključujejo produktiven kašelj, bolečino v prsih, mrzlico, vročino in težko dihanje. Pri otrocih, starejših od pet let, pljučnico pogosteje povzročajo bakterije, medtem ko pri dojenčkih in otrocih, mlajših od pet let, pljučnico pogosteje povzročajo virusi. Med simptome, ki nakazujejo na vnetje pljuč pri otroku, štejemo utrujenost in slabo počutje, povišano telesno temperaturo, pospešeno dihanje, težko dihanje ali bolečine pri dihanju, nemir in oteženo hranjenje (predvsem pri manjših otrocih) ter suh kašelj.
Drugi vzroki za kašelj, zlasti kroničen, so lahko:
- Astma
- Kronične bolezni dihal (cistična fibroza, bronhiektazije)
- Nepravilnosti v področju ust, žrela in požiralnika, ki povzročajo zatekanje hrane v dihala.
- Stalno draženje sluznice zaradi izpostavitve dražečim snovem, na primer dimu (tudi pri pasivnem kajenju).
- Aspiracija tujka (zlasti pri otrocih med prvim in četrtim letom starosti, na primer arašidi, dražeji, kapsule, drobne igračke).
Posebno pozornost namenimo kašlju dojenčkov
Dojenčkova pljuča se šele razvijajo in so še toliko bolj občutljiva. Zato moramo biti izredno pozorni že pri prvih simptomih in znakih bolezni. Pomembno je pravočasno ukrepati, z ustreznim izborom naravnih izdelkov, in s tem preprečiti zaplete.
Nasvet pediatrinje Radšel: »Če ima prehladne znake in kašelj majhen dojenček v prvih mesecih življenja, se vedno obrnemo tudi na zdravnika. Pri dojenčkih te okužbe potekajo težje, lahko tudi življenjsko ogrožujoče, zato moramo storiti vse, da jih preprečimo. Predvsem moramo biti pozorni, da dojenčki ne prihajajo v stik s prehlajenimi otroci ali drugimi osebami ter jih za čas širjenja dihalnih okužb vzamemo iz vrtca.«
Kdaj k zdravniku?
Kašelj v večini primerov izzveni sam od sebe in ni resnejša nevarnost za zdravje otroka, zato ni nujen razlog za obisk pri zdravniku, razen če ga spremljajo dodatni znaki:
- Če otrok hitro diha.
- Če se otrok slini in ne more požirati.
- Če kašelj spremlja bolečina v ušesih.
- Če je otrok dehidriran in zaspan, brezvoljen.
- Če kašelj traja več kot teden dni brez izboljšanja.
- Če se ob kašlju pojavlja rumen, zelen, rjavkast ali krvav izmeček.
- Če otrok toži nad bolečino v prsih.
- Če postane dihanje hitro ali sopeče in so vdihi še posebno glasni, ob tem pa slišimo piskanje.
- Če ne moremo znižati vročine, kljub ustreznemu odmerku zdravil.
- Če otrok pobledi ali postane moder.
Pri novorojenčkih in dojenčkih pod 3. mesecem starosti je smiselno vsako virusno obolelnost vsaj telefonsko posvetovati z zdravnikom.Pri dojenčkih nad 3. meseci starosti, če je telesna temperatura več kot tri zaporedne dni nad 38 stopinj Celzija.Pri malčkih (otroci nad 1. letom starosti), če zaznamo težave z dihanjem ali pospešenim bitjem srca, ali če prehladno obolenje spremlja več dni trajajoča vročina, sploh če se ta vmes normalizira ter ponovno pojavi.
Minute za zdravje: Kašelj (23.02.2018)
Kako pomagati dojenčku in otroku zoper kašelj?
Za uspešno in učinkovito zdravljenje kašlja je potrebno ugotoviti pravi vzrok in ga zdraviti. Ker je kašelj potreben za vzdrževanje zdravih dihal, zdravil za preprečevanje kašlja ne uporabljamo, razen v nekaterih izjemnih primerih, na primer, pri zelo suhem dražečem kašlju. Tudi zdravila, ki pospešujejo izkašljevanje in spremenijo sestavo sluzi, niso primerna pri katerikoli bolezni dihal, zato jih brez posveta z zdravnikom ne dajemo otrokom.
Ameriška akademija za pediatrijo svetuje, da otroci, mlajši od šest let, ne pijejo sirupa proti kašlju, saj po njihovem mnenju na otroke v tej starosti nima posebnega učinka. Navajajo še, da je za otroke, mlajše od šest let, bolj priporočljivo, da pijejo naravne pripravke za lajšanje kašlja in čaj z medom. Zdravila za umiritev kašlja za otroke niso primerna. Ta zdravila običajno ne pomagajo in imajo lahko pri majhnih otrocih resne neželene učinke, opozarjajo tudi na UKC Ljubljana.
Podporne terapije, ki pomagajo lajšati simptome kašlja:
- Vlaženje vdihanega zraka: Vlaga v vdihanem zraku pripomore k redčenju sluzi v dihalih, redkejša sluz se iz dihal tudi laže odstrani kot gosta. Uporaba vlažilca zraka v prostoru lahko pomaga zmanjšati suhost zraka, ki dodatno draži dihalne poti. Tudi topli obkladki na prsih ali inhalacije s kamilico in timijanom lahko pomagajo.
- Uživanje večjih količin tekočine: Zagotavlja zadostno hidracijo in pomaga redčiti sluz. Pri dojenčkih, ki se večinoma dojijo, je smiselno povečati dojenje. Pri otrocih, ki se hranijo s prilagojenim mlekom ali gosto hrano, dodajajte vodo. Pomembne so tudi tekočine: zadostno pitje tekočin, predvsem vode, je zelo pomembno za normalno delovanje telesa, še posebej, ko smo bolni.
- Čiščenje nosu: Zamašen nos in posledično dihanje skozi usta povzroči sušenje in draženje sluznice in s tem kašelj. Kašelj lahko izzove tudi zatekanje sluzi iz nosu po zadnji steni v žrelo. Fiziološka raztopina v obliki kapljic lahko pomaga očistiti dojenčkov nos, medtem ko sesalec (aspirator) omogoča odstranitev sluzi.
- Dvignjeno vzglavje: Dvig vzglavja v posteljici lahko olajša dihanje.
- Počitek: Zadostno počivanje omogoča telesu, da se lažje bori proti okužbi.
- Naravni pripravki: Med (pri otrocih starejših od enega leta) lahko ublaži dražeč kašelj. Zeliščni čaji (kamilica, timijan, trpotec) ter pripravki z izvlečki zelišč lahko pomagajo pri krepitvi odpornosti in lajšanju kašlja. Pomembno je, da se pred uporabo kakršnihkoli naravnih pripravkov vedno posvetujete s pediatrom, še posebej pri dojenčkih.
Ko pa s preventivo nismo bili pravočasni, lahko otroku podporo poiščemo v naravnih rešitvah. Pediatrinja ob tem dodaja, da so že naše babice za pomoč pri dihalnih in drugih otroških težavah uporabljale različne zeliščne izvlečke: ”Na tržišču je za otroke na voljo kar nekaj pripravkov, v katerih so prisotni zeliščni izvlečki, ki pomagajo pri krepitvi odpornosti, kašlju, bolečinah v žrelu, zaprtju in številnih drugih težavah. Dobro je izbrati kakovostne pripravke, ki ne vsebujejo dodatnih sladkorjev. Med, kot domače zdravilo, se lahko uporablja pri otrocih, starejših od enega leta.
Naravna lekarna Fitobimbi, narejena z ljubeznijo do otrok, po tradicionalnih recepturah naših babic, je že več kot 15 let zanesljiva izbira tako staršev kot pediatrov. V svoji domači lekarni ponuja popolnoma naravne izdelke za blaženje najpogostejših težav otrok, brez GSO, brez umetnih sladil in barvil, brez laktoze, brez glutena (z izjemo Apetita in Vitamixa), primerni tudi za vegansko prehrano. Številne zadovoljne mamice potrjujejo zmagovalno kombinacijo za zimske dni - Fitobimbi Bronhamil in Fitobalm balzamični gel. Fitobimbi Bronhamil je prehransko dopolnilo, ki vsebuje balzamične sestavine kot so trpotec in eterično olje bora, timijana in evkalipta, ki vas popeljejo v čarobni svet gozda ter imajo blagodejen vpliv na zgornje dihalne poti. V primerjavi s sirupom ne vsebuje sladkorjev in je brez umetnih barvil in sladil. Primeren je za otroke že od 6. meseca dalje. Naši najmlajši ga obožujejo, saj je odličnega okusa. Za suh in moker kašelj,hitro delovanje,brez glutena in umetnih sladil,dobrega okusa - dodan naravni pomarančni sok.
- Trpotec ima ugoden učinek na zgornje dihalne poti, saj zaščiti sluznico.
- Eterično olje evkalipta lajša izločanje katarja in posledično izkašljevanje ter ima pomirjujoč in ugoden učinek na grlo, žrelo in glasilke.
- Eterično olje timijana ima protibakterijski učinek ter podpira imunski sistem in pomiri dražeč kašelj.
- Eterično olje bora pa deluje protivnetno, zaščiti sluznico ter podpira zdravje dihalnih poti.
Priporočena uporaba:
- Podnevi: izberite 𝐅𝐢𝐭𝐨𝐛𝐢𝐦𝐛𝐢 𝐁𝐫𝐨𝐧𝐡𝐚𝐦𝐢𝐥 suspenzijo.
- Pred spanjem: pa malčku nežno namažite prsni koš s 𝐅𝐢𝐭𝐨𝐛𝐚𝐥𝐦 𝐋𝐢𝐩𝐨𝐠𝐞𝐥𝐨𝐦, ki z balzamičnim delovanjem poskrbi za miren spanec celotne družine!
Ustvarjena z mislijo na naše najmlajše, iz skrbno izbranih naravnih sestavin, sta primerna za uporabo že od 6. meseca starosti.
Preventiva: Krepitev imunskega sistema
Najboljša preventiva pred prehladnimi obolenji in kašljem je krepitev otrokovega imunskega sistema. To vključuje:
- Zdrava prehrana: Raznolika in uravnotežena prehrana, bogata z vitamini in minerali (vitamin C, D, cink). »Zdrav življenjski slog je pomemben tako za otroke, kot za odrasle. Sem sodijo zdrava in urejena prehrana z veliko kakovostnimi živili in čim manj sladkarij, veliko gibanja in igre na prostem, sprostitvene dejavnosti in pozitivni medsebojni odnosi.
- Gibanje na svežem zraku: Redno gibanje in čas preživet na prostem krepita otrokovo odpornost.
- Dovolj spanja: Spanec je ključen za regeneracijo telesa in delovanje imunskega sistema.
- Higiena: Redno umivanje rok in čiščenje površin ter igrač zmanjšujejo širjenje virusov.
- Omejitev stikov: V času povečane pojavnosti sezonskih prehladov je priporočljivo omejiti stike dojenčka z zunanjim svetom in obiskovalci, zlasti tistimi, ki kažejo znake okužbe.
Z izpostavitvijo virusom se pri otrocih aktivira obrambni mehanizem. Otroški imunski sistem je še v fazi razvoja. Z vsakim vnosom virusov ali bakterij pa si otroški organizem ustvarja protitelesa, s katerimi med odraščanjem učinkoviteje prenaša različne bolezni in si s tem ustvari močan obrambni mehanizem.
Ob vsem trudu in prizadevanju v skrbi do otrok, pa ne pozabimo na topel in ljubeč dom, ki velja za temelj tako psihičnega kot fizičnega razvoja otrok.
tags: #5 #mesecnega #dojencka #pokasljuje