V obdobju med sedmim in devetim mesecem starosti dojenčki doživljajo izjemno intenziven razvoj, ki se odraža v novih spretnostih in vse večjem zavedanju sveta okoli sebe. V tem času postane za starše pomembno spremljati predvsem gibalni razvoj, saj lahko določeni mejniki nakazujejo na potrebo po dodatni pozornosti ali strokovni pomoči. Medtem ko se nekateri starši osredotočajo na vsak premik in poskušajo predvideti naslednji korak, je ključno razumeti, da se vsi dojenčki razvijajo v svojem edinstvenem tempu. Kljub temu obstajajo določeni razvojni kazalniki, ki jih je dobro poznati.
Gibalni razvoj pri devetih mesecih: Kaj je običajno in kaj lahko vzbuja skrb?
Pri starosti devet mesecev večina dojenčkov že kaže znake napredka v gibalnem razvoju. Pogosto se že plazijo, pri čemer premikanje po trebuščku s pomočjo rok in nog predstavlja osnovno obliko plazenja. Ta faza je izjemno pomembna, saj krepi mišice trupa, ramenskega obroča in rok, kar je ključno za pripravo na nadaljnje gibalne izzive. Nekateri dojenčki v tej starosti že obvladajo kobacanje, kar predstavlja pomemben motorični in senzorični mejnik.
Pomemben znak prihajajočega plazenja ali kobacanja je zibanje naprej in nazaj na rokah in kolenih, ki se običajno pojavi okoli šestega meseca starosti. To zibanje je ključno za krepitev mišic, potrebnih za premikanje. Če vaš dojenček še ne kaže teh znakov, je lahko koristno, da ga spodbujate k igri na trebuhu, saj s tem krepite mišice trupa, ramenskega obroča in rok.
Nekateri dojenčki se v tej starosti že poskušajo dvigniti na noge ob opori. Večina jih ob opori že zanesljivo stoji nekaj sekund, nekateri pa celo hodijo ob opori. Pomembno je poudariti, da se med otroki pri hoji pojavljajo izjemno velike razlike, ki so pogojene tudi genetsko. Večina zdravih otrok shodi med 9. in 18. mesecem starosti, pri čemer večina shodi med 12. in 15. mesecem. Bolj kot sama hitrost hoje je pomembna kakovost hoje. Zato se s postavljanjem na noge in siljenjem pokonci ne mudi. Otrok bo shodil takrat, ko bo na to pripravljen.
Kaj pa, če se dojenček ne plazi ali ne kobaca?
V prvih 12 mesecih življenja dojenčki doživljajo intenziven razvoj in dosežejo številne mejnike. Večina dojenčkov se bo začela plaziti med 6. in 10. mesecem starosti, nekateri dojenčki pa kar preskočijo fazo plazenja in se takoj postavijo na noge ter nato shodijo. Vsi dojenčki dosežejo te mejnike ob svojem času in, kar je najpomembnejše, ko so njihova telesa pripravljena na to, zato ne primerjajte razvoja svojega dojenčka z dojenčki prijateljev in družinskih članov. Svojega otroka spodbujajte na njegovi poti in naj vas ne skrbi, da mora določene mejnike doseči v določenem času.
Vendar pa nekateri strokovnjaki opozarjajo, da izpuščanje faze plazenja ni povsem brez posledic. Plazenje je namreč prvi trening telesa, kjer otrok funkcionalno povezuje levo in desno stran telesa, da se v boju z gravitacijo pomika naprej. Pri tej izmenični in sinhroni uporabi leve in desne strani telesa začne uporabljati nasprotno levo in desno stran možganov. Gibanje telesa tako ni več homolateralno (enostransko - ista roka in noga, ampak nasprotna si uda). V kolikor otrok preskoči fazo plazenja, bo imel težave z ‘diagonalnimi’ (nasprotna roka - noga) telesnimi gibi, ki so osnova za človeško bipedalno gibanje, ter s prečkanjem telesne sredine, kar lahko vodi v težave z branjem, pisanjem in celo v disleksijo.
Ashley pojasnjuje, da plazenje neposredno vpliva na razvoj možganov, saj pomaga pri komunikaciji med levo in desno možgansko hemisfero. Plazenje krepi mišice trupa, rok in zapestij, kar lahko kasneje vpliva na otrokovo sposobnost samostojnega pisanja, hranjenja in oblačenja. Morda mislite, da je vaš dojenček “bolj napreden”, če je že pokonci in poskuša hoditi, vendar Ashley pojasnjuje: “Stanje in hoja sta pravzaprav lažja od plazenja, ker mnogi dojenčki v tej fazi zaklenejo sklepe in uporabljajo napetost, da ostanejo pokonci.” Poleg tega poudarja, da lahko prezgodnje spodbujanje k stanju negativno vpliva na razvoj kolkov. Otroci pred 6-7 meseci starosti ne bi smeli stati, saj njihovi kolki še niso pripravljeni.
Pomembno je tudi preveriti, ali so integrirani primarni refleksi. Na primer, prisotnost ATVR (asimetrični tonični vratni refleks) lahko ovira pravilno plazenje. Če refleks ni integriran, lahko povzroči asimetrično plazenje in telesne asimetrije, ki se lahko kasneje razvijejo v skoliozo. Težave s plazenjem lahko kažejo na neintegriran ATVR ali nepravilno aktiviran STVR (simetrični tonični vratni refleks), pa tudi težave z drugimi refleksi, kot so TLR (tonični labirintni refleks), Spinal galant in Perezov refleks, Babinski in palmarni refleks.
Pomen plazenja za dojenčka
Asimetrično kobacanje in W-sed: Znaki, na katere je treba biti pozoren
Asimetrično kobacanje se pojavi, ko otrok uporablja večinoma eno roko in eno nogo namesto izmenične uporabe obeh rok in nog. To lahko kaže na določene asimetrije v telesu ali neintegrirane reflekse.
W-sed, kjer otrok sedi na tleh z nogami v obliki črke "W", torej s koleni upognjenimi naprej in stopali postavljenimi na tleh, je prav tako položaj, ki lahko nakazuje na težave z mišično-skeletnim razvojem. Če otrok pogosto sedi v tem položaju, to lahko vodi do nepravilnega obremenjevanja sklepov, kar vpliva na pravilno držo, fleksibilnost in mišično ravnovesje. Nekateri strokovnjaki menijo, da je W-sed lahko znak slabših rotacijskih sposobnosti telesa, kar lahko vpliva na sposobnost prehoda v položaj na vseh štirih ali na samostojno sestavljanje.
Spodbujanje plazenja in kobacanja: Praktični nasveti za starše
Če želite otroka spodbuditi k plazenju in kobacanju, lahko poskusite naslednje:
- Igra na trebuhu: Zagotovite, da otrok čim več časa preživi na trebuhu, ko je buden. To krepi mišice trupa, ramenskega obroča in rok.
- Motivacija z igračami: Postavite najljubše igrače nekoliko izven otrokovega dosega, da ga boste motivirali za premikanje. Lahko tudi sedite toliko stran, da se vas ne bo mogel dotakniti, in ga zvabite k sebi.
- Podpora pri prehodu: Če otrok že zadrži štirinožni položaj, ga lahko preko igrače vodite v stranski sed in nazaj, s čimer spodbujate ustrezen prehod med položaji.
- Uporaba žoge (fitball): Položite otroka na trebuh na veliko žogo in jo nežno premikajte. To krepi mišice hrbta in trebuha.
- Igre z igračami na vrvici: Vlecite igrače po tleh, da bo otrok želel teči za njimi.
- Vadenje "kolesarjenja" z nogami: To pomaga otroku naučiti osnovnega ritma gibanja, ki je potreben za plazenje.
- Mehka in varna podlaga: Zagotovite mehko in varno podlago, po kateri se bo otrok plazil. Če nimate preproge, poiščite nedrseče talne podloge, da mala mehka kolena ne bodo trpela.
Kaj pa, če otrok že hodi, ne da bi se plazil?
Če otrok že hodi, plazenja ni več mogoče učiti v klasičnem smislu. Vendar pa se lahko zgodi, da se začne plaziti pozneje - celo pri dveh ali treh letih. V takih primerih strokovnjaki pogosto priporočajo terapevtske vaje, s katerimi otrok kasneje nadoknadi izpuščeno fazo. Pomembno je, da se s tem ukvarjate, saj izpuščena faza plazenja lahko vpliva na nadaljnji razvoj.
Sprememba smernic in pomisleki strokovnjakov
Zanimivo je, da so se smernice v letu 2022 spremenile. Ameriški CDC (Centres for Disease Control and Prevention) je izključil plazenje iz seznama ključnih razvojnih mejnikov. Toliko otrok ne dosega več teh standardov, da so jih prilagodili njim, namesto da bi se vprašali, v kakšnem okolju živimo, da naši otroci ne dosegajo več najpomembnejših razvojnih mejnikov. Kot veliko drugim strokovnjakom za razvoj otroka, se tudi nam zdi, da so bile smernice zmotno sprejete, kar bo bistveno vplivalo na večje število potrebnih ne-obravnav otrok in porast vedenjskih motenj.
Druge pomembne veščine pri devetih mesecih
Poleg gibalnega razvoja so pri devetih mesecih pomembni tudi drugi vidiki:
- Duševni razvoj: Dojenček pozna pomen posameznih besed in razume, kaj pomeni "ne". Uči se s posnemanjem in komunicira s telesom in predmeti. Kaže s prstom, kar je pokazatelj duševnega razvoja. Razume vsakdanje rituale (poljubček za lahko noč, mahanje ipd.).
- Govor: Uporablja več raznolikih glasov in zlogov. Odziva se na svoje ime in sodeluje v dvosmerni komunikaciji. Njegovo naključno čebljanje bo začelo bolj spominjati na besede, ko bo ponavljal zvoke, ki jih je usvojil. Če se z njim pogovarjate, mu berete in pojete, lažje prepoznava zvoke in jih posnema.
- Fina motorika: Prijemlje majhne predmete s palcem in kazalcem (pincetni prijem). Odlična ideja so tudi majhne otroške knjige z debelimi stranmi, ki jih lahko obrača sam.
- Raziskovanje: Zanima ga raziskovanje materialov (dotikanje mehkih, gladkih, hrapavih tkanin) in tekstur.
- Igre z vodo: Ko se otrok samostojno poseda, ga lahko posedemo v banjo ali lavorček z vodo in različnimi igračami.
- Poimenovanje in pogovarjanje: Med igro poskušajte poimenovati in poudarjati predmete, barve, oblike. Pogovarjanje z dojenčkom, petje pesmic, branje knjig pripomore k zgodnjemu razvoju govora.
- Sprehodi v naravi: Spodbujajte raziskovanje naravnih materialov in okolice.
Vloga staršev pri spodbujanju razvoja
Velik del splošnega razvoja dojenčkov spodbuja radovednost - dojenčki želijo biti povsod, vse želijo videti in povohati, se dotakniti vsega. Starši lahko na več načinov spodbujajo otrokov razvoj:
- Ustvarjanje varnega okolja: Če se je dojenček naučil plaziti, je čas, da pregledate celoten dom in dobro razmislite, kako bi zaščitili vse, kar je v dosegu otroka; ne pozabite na vrata pred stopniščem, če ga imate.
- Spodbujanje gibanja: Sedeč stran od otroka ga lahko zvabite k sebi.
- Uporaba primernih pripomočkov: Poiščite mehko, tanko in prožno pleničko, ki bo vašemu dojenčku omogočila veliko svobode pri gibanju in zaščito pred iztekanjem. Zračne in super vpojne pleničke so odlična izbira.
V kolikor pa opazite, da otrok kljub vašim prizadevanjem ne dosega pomembnih razvojnih mejnikov ali pa kaže znake, kot so asimetrično kobacanje, W-sed, ali pa ima trde nogice, je priporočljivo obiskati strokovnjaka, kot je nevrofizioterapevt ali razvojna ambulanta.
Pri devetih mesecih se bo vaš dojenček veliko gibal in bo pravi mali raziskovalec. Pri tej starosti se lahko otroci plazijo in dvignejo v pokončen položaj, zato bo postalo zelo pomembno, kako varno je njegovo gibanje po vašem domu. Opazili boste nove načine, s katerimi se bo vaš dojenček želel povezati z ljudmi. Začel se bo oklepati odraslih, ki jih pozna, morda bo kazal strah pred tujci. Vaš otrok bo na predmete začel kazati s prstom, razumel bo besedo ”ne” in razlikoval bo med različnimi intonacijami govora. Bodite pozorni na predmete, ki jih vaš dojenček vsakodnevno opazuje in jih začnite poimenovati. Pri devetih mesecih se bo vaš dojenček zelo rad igral skrivalnice. Z očmi bo pričel slediti padajočim predmetom in si jih bo podajal iz ene v drugo roko. Zelo rad bo stvari tudi nosil v usta. Vaš dojenček bo po novem že lahko sedel brez kakršnekoli opore, lahko se bo prijel za pohištvo in potegnil v stoječ položaj. Dojenčku bodo pričeli rasti zobki, jedel bo lahko gostejšo hrano in po jedi bo dlje časa sit. Ponudite mu pol skodelice pretlačene banane 4-krat na dan skupaj z zdravim prigrizkom. V tem obdobju bodite pozorni, če vaš dojenček ne more samostojno sedeti, ne brblja, se ne odziva na svoje ime, se ne poskuša postaviti na noge, ne prepoznava poznanih odraslih, ne usmeri pogleda tja, kamor ga vi vodite in ne zmore podajati igrače iz ene v drugo roko.
Plazenje
Plazenje zajema premikanje dojenčka po trebuščku s pomočjo rok in nog.
Kobacanje
Malček pri tej starosti osvoji kobacanje. Kobacanje predstavlja enega izmed najpomembnejših razvojnih mejnikov. Tako motorični kot senzorični razvoj predstavljata ključne mejnike za otrokov celostni razvoj. Uporablja že več raznolikih glasov in zlogov. Ozira se za znanimi ljudmi. Odziva se na svoje ime. Sodeluje v dvosmerni komunikaciji. Sledi nekaterim osnovnim navodilom, kadar so podkrepljeni s kretnjami. Uporablja preproste kretnje.
Igre in spodbujanje razvoja
- Igra na trebuhu: otrok naj še vedno čim več časa preživi na trebuhu - s tem krepimo mišice trupa, ramenskega obroča in rok - s tem pa ga pripravljamo na prihajajoče razvojne faze.
- Spodbujanje plazenja in kobacanja: z igračami, ki jih postopoma premikamo in postavljamo izven dosega rok ga motiviramo za premikanje.
- Prehod med položaji: Če otrok že zadrži štirinožni položaj ga lahko preko igrače vodimo v stranski sed in nazaj, s tem pa spodbujamo ustrezen prehod med položaji.
- Uporaba rok in razvoj fine motorike: uporabljamo lahko različne majhne igrače (kocke, obroče), s katerimi bo razvijal pincetni prijem in treniral zlaganje, vtikanje, vstavljanje. Odlična ideja so tudi majhne otroške knjige z debelimi stranmi, ki jih lahko obrača sam.
- Raziskovanje materialov in tekstur: dotikanje mehkih, gladkih, hrapavih in ostalih tkanin spodbuja otrokov taktilni sistem.
- Igre z vodo: ko se otrok samostojno poseda ga lahko posedemo tudi v banjo ali lavorček z vodo ter različnimi igračami, igramo se s pljuskanjem vode, z mokro gobico.
- Poimenovanje: med igro vedno poskušajte poimenovati in poudarjati predmete, barve, oblike.
- Pogovarjanje, petje, branje: Pogovarjanje z dojenčkom, petje pesmic, branje knjig pripomore k zgodnjemu razvoju govora.
- Sprehodi v naravi: Pojdite na sprehod v naravo in se večkrat ustavite, kjer lahko raziskuje različne strukture in naravne materiale (trava, kamenčki, pesek, voda…) ter opazuje okolico, ljudi in živali.
Asimetrično kobacanje in W-sed
Asimetrično kobacanje se pojavi takrat, ko otrok uporablja večinoma eno roko in eno nogo namesto izmenične uporabe obeh rok in nog.
W-sed pri otrocih je položaj sedenja, kjer otrok sedi na tleh z nogami v obliki črke "W", torej s koleni upognjenimi naprej in stopali postavljenimi na tleh. Če otrok pogosto sedi v tem položaju, to lahko vodi do težav z mišično-skeletnim razvojem, saj lahko povzroči nepravilno obremenjevanje sklepov, kar lahko vpliva na pravilno držo, fleksibilnost in mišično ravnovesje.
Preden se dojenček usklajeno plazi - z eno roko se povleče naprej, nasprotno nogo pritegne k trebuhu in se z njo (s palcem) odrine in obratno - vadi posamezne gibe. Za plazenje namreč potrebuje močne mišice trupa, vratu, rok in nog. Pred plazenjem torej vadi prijemanje z rokami, odrivanje z nogami, dvigovanje glave itd. Plazenje je zelo pomembna faza v otrokovem razvoju, ki se je v dobrobit nadaljnjega razvoja ne sme preskočiti. Je ključno za pripravo na kobacanje, hojo, tek, skakanje, plavanje, ples oz. grobomotorične dejavnosti, koordinacijo, stabilnost, ravnotežje, razvoj govora, vidne akomodacije, binokularnega vida, sluha, prostorske orientacije, kreativnega in abstraktnega mišljenja, branja, pisanja, učenja itd. Predstavlja povezavo med spodnjim in zgornjim delom telesa. Podpira mielinizacijo spodnjih motoričnih nevroloških poti, ustvarja osnovo za integracijo obeh hemisfer in aktivira corpus callosum, ki povezuje hemisferi. V kolikor refleks ni zrel, razvit ali je napačno kompenziran (napačni vzorci) ga lahko z ustreznim rokovanjem (handlingom), razvojno nevrološko obravnavo oz. fizioterapijo ter po metodi MNRI ponovno vzpostavljamo in integriramo oz. dozorevamo. Terapevti preverimo otrokovo gibanje, morebitne ovire za razvoj in ga spodbudimo k ustreznim oblikam gibanja. Staršem pokažemo vaje, ki jih dnevno izvajajo z otrokom doma - z namenom, da otrok popolnoma osvoji ustrezen gibalni vzorec plazenja in ga integrira. Napačno utrjene kompenzacije lahko ovirajo otrokove potenciale v kasnejšem razvoju.
Navedeni mejniki otrokovega razvoja so namenjeni le informativni uporabi. Časovno smo zapisali vedenja najbolj zgodaj, kot se pojavijo. Pri dojenčku lahko en teden v razvoju pomeni veliko, zato bodite potrpežljivi in pozorni.
9. mesec
- Gibalni razvoj: Radoveden je in se rad intenzivno premika po prostoru s kotaljenjem, drsenjem ali plazenjem. Plazi se previdno, saj še ne obvlada koordinacije gibov. Ob opori se večina poskuša dvigniti na noge. Občasno že povsem obvlada svojo težo in samostojno stoji nekaj sekund. Nekateri hodijo ob opori. Dojenčki, ki kobacajo, praviloma shodijo štiri mesece po pričetku kobacanja. Nekateri otroci pri devetih mesecih naredijo že prve korake in zanesljivo hodijo ob opori. Med otroki so pri hoji izjemno velike razlike, ki so pogojene tudi genetsko. Tako večina zdravih otrok shodi med 9. in 18. mesecem starosti, pri čemer večina shodi med 12. in 15. mesecem. Bolj kot sama hoja je pomembna kakovost hoje. Zato se s postavljanjem na noge in siljenjem pokonci ne mudi. Otrok bo shodil takrat, ko bo na to pripravljen. Prijemlje majhne predmete s palcem in kazalcem (pincetni prijem).
- Duševni razvoj: Pozna pomen posameznih besed. Razume, kaj pomeni »ne«. Uči se s posnemanjem. Komunicira s telesom in predmeti. Kaže s prstom: ugotovite, kaj hoče s tem povedati - mogoče je videl kaj zanimivega, mogoče hoče igračko. Kazanje s kazalcem (to, to) je pokazatelj duševnega razvoja. V tem obdobju je najbolj priljubljena igra kazanja in poimenovanja, če se le da iz visokega in varnega zavetja staršev. Razume vsakodnevne rituale (poljubček za lahko noč, mahanje ipd.). Geste so praviloma predhodnice besed. Drži pisalo in z njim čečka. Papir se pri tem pogosto raztrga, pade na tla, pisalo pa vihra sem in tja. Pisalo mora biti za otroka varno.
- Igre: Rad sestavlja predmete, ugotavlja, kaj gre skupaj, zanimajo ga različni materiali (uživa v mešanju vode in peska). Spodbujajte ga h gibanju - pokličite ga ali mu »nastavite« zanimivo igračko. Igrajte se preproste igrice (npr. biba leze). Kotalite, mečite mu žogico in ga vzpodbujajte, da vas posnema. Sodeluje naj pri vsakodnevnih opravilih. Zelo rad posnema dejavnosti odraslih: telefonira, briše s krpo. Ponudite mu igrače s funkcijo (obročki, skodelice, vozički, avtomobili). Stimulirajo ga h gibanju, razmišljanju in sklepanju. Najbolj zanimive igrače so po navadi vsakdanji predmeti. Bodite izvirni pri ponudbi domačih igrač, a ne pozabite na varnost. Stekleni predmeti ali predmeti, ki se lahko razbijejo ali otroka poškodujejo, niso primerni.
10. mesec
- Gibalni razvoj: Neprestano je v gibanju. Plazi se do prve opore in se dvigne. Stoji brez opore in uživa ob pogledu z ”višine”. Pogosto se sesede na ritko. Z izkušnjami se uči. Pincetni prijem je lahko že obojestransko popoln.
- Duševni razvoj: Posnema geste in glasove najbližjih - odraslih in dojenčkov. Ponavlja zvoke, ki se mu zdijo smešni. Natančno preiskuje predmete okoli sebe. Meče jih na tla. Uči se zvokov in sprememb, ki jih ustvarja njegovo početje. Vedno bolj posnema dejanja odraslih. Obvlada eno do dve smiselni besedi.
- Igre: Omogočite mu zlaganje kock, predmetov, spravljanje v škatlo in stresanje iz nje. Zgradi naj stolp iz kock, ki ga bo potem podrl. Kažite mu znane slike in ga spodbujajte, da jih opisuje z zvoki (npr. krava - muu). Rad gleda knjige, najbolj ustrezne so kartonke, in posluša zgodbice. Proučuje »kako deluje« igrača - jo stiska, stresa, meče naokoli, raztrga ipd. Ne jezite se, to je znak normalnega razvoja. Dviga naj se sam, ob stabilni opori.