Nosečnost je obdobje izjemnih telesnih in čustvenih sprememb, ki prinaša s seboj tako radost kot tudi izzive. Medtem ko nekatere nosečnice nosečnost preživijo brez večjih težav, se druge srečujejo z različnimi nelagodji in zdravstvenimi stanjih, ki lahko vplivajo na njihovo počutje in dobrobit ploda. V luči teh izzivov se pogosto pojavljajo vprašanja o različnih metodah in praksah, ki naj bi olajšale nosečnost in izboljšale izid poroda. Ena izmed takšnih praks, ki je v Sloveniji pridobila določeno prepoznavnost, je abdominalna dekompresija.
Kaj je abdominalna dekompresija?
Abdominalna dekompresija je terapevtska tehnika, ki se izvaja z uporabo posebne naprave. Nosečnica se namesti v tako imenovano dekompresijsko obleko, ki sega od pazduh do nog. Pod to obleko se v predelu spodnjega dela prsnega koša ter trebuha namesti toga, neprožna zaščita. Naprava nato mehansko izsesa zrak iz dekompresijske obleke, kar zmanjša pritisk na trebušno steno za 50 do 150 mmHg. Posledično se trebuh navzven poveča, diafragma (trebušna prepona) pa se spusti, kar privede do spremembe položaja maternice. Ta proces naj bi spodbujal boljšo prekrvavitev in s tem tudi oskrbo otroka s kisikom.
Zgodovina in razvoj abdominalne dekompresije
Korenine abdominalne dekompresije segajo v 60. leta 20. stoletja, ko je južnoafriški profesor Heyns začel razvijati to tehniko. Po letu 1960 so se začele izvajati različne študije, ki so raziskovale morebitne pozitivne učinke te metode na mater, otroka in sam porod. V Sloveniji se abdominalna dekompresija izvaja že od leta 1968, predvsem v okviru babiške šole na Ginekološki kliniki UKC v Ljubljani.
Potencialne koristi abdominalne dekompresije v nosečnosti
Številne študije in klinične izkušnje nakazujejo na vrsto pozitivnih učinkov abdominalne dekompresije, ki bi lahko bili koristni za nosečnice:
- Izboljšana prekrvavitev posteljice: Zmanjšanje pritiska na trebušno steno naj bi povečalo pretok krvi v posteljici, kar posledično izboljša oskrbo otrokovih možganov s kisikom. To je še posebej pomembno pri nosečnicah s povišanim krvnim tlakom ali pri tistih, pri katerih prihaja do zastoja rasti plodov v maternici (IUGR - intrauterine growth restriction).
- Lajšanje simptomov preeklampsije: Nekatere raziskave nakazujejo, da bi lahko abdominalna dekompresija imela pozitiven vpliv pri pojavu preeklampsije, stanja, ki ga zaznamuje povišan krvni tlak in prisotnost beljakovin v urinu.
- Zmanjšanje oteklin: Mnoge nosečnice, ki so obiskovale abdominalno dekompresijo, poročajo o bistveno manjši oteklosti nog in gležnjev. Ta učinek je pogosto eden izmed glavnih razlogov, zakaj se nosečnice odločajo za to terapijo.
- Izboljšano splošno počutje: Občutek lahkotnosti, manj bolečin v križu in boljše spanje so pogosto omenjeni pozitivni učinki, ki jih nosečnice doživijo po obisku abdominalne dekompresije.
- Potencialni vpliv na inteligenco otroka: Izboljšana oskrba možganov s kisikom je vodila do prepričanja, da bi abdominalna dekompresija lahko pozitivno vplivala na inteligenčni kvocient otroka. Čeprav nekatere študije kažejo na to možnost, so potrebne nadaljnje obsežnejše raziskave za potrditev te trditve.
- Lažji in krajši porod: Nekateri viri navajajo, da naj bi abdominalna dekompresija prispevala k hitrejšemu in lažjemu porodu, kar je ena izmed točk, ki se pogosto omenjajo v šolah za starše.
Prepovedana hrana v nosečnosti
Izkušnje nosečnic z abdominalno dekompresijo
Na podlagi raziskav in osebnih izkušenj se zdi, da abdominalna dekompresija pri večini nosečnic pozitivno vpliva na njihovo počutje. Mnoge poročajo o občutku olajšanja, zmanjšanju bolečin v križu in manjši oteklosti. Zadovoljstvo z metodo je visoko, saj se jih kar 87 % v naslednji nosečnosti ponovno odloči za obisk, 96 % pa bi jo priporočilo tudi drugim.
Ena izmed anketirank je poudarila: "Po AD sem se počutila lahkotnejšo. Po AD so bile bolečine v križu manj izrazite. Po AD sem boljše spala. Po AD je bilo moje splošno počutje veliko boljše. Po AD sem manj otekala. Po AD sem imela več energije." Te izjave odražajo splošno pozitivno izkušnjo, ki jo imajo ženske z abdominalno dekompresijo, še posebej tiste, ki se soočajo z zatekanjem ali bolečinami.
Potek izvajanja in priporočila
V Sloveniji se abdominalna dekompresija običajno izvaja po 32. tednu nosečnosti, čeprav nekatere nosečnice zaradi specifičnih težav začnejo s terapijo že prej. Priporoča se vsaj 10 obiskov, ki potekajo dvakrat do trikrat tedensko, vsak obisk pa traja približno 30 minut. V predavalnici babiške šole v Ljubljani sta dva stola, kamor se nosečnica usede, nato pa jo do pazduhe zaprejo v blago, ki ima luknjico za cev, iz katere izhaja zrak. Med terapijo se lahko pogovarja z drugimi nosečnicami ali bere revije, jakost dekompresije pa lahko sama regulira.
Nekateri priporočajo uporabo abdominalne dekompresije vsaj 12-krat v zadnjih dveh mesecih nosečnosti za krajši in lažji porod. Za boljšo prekrvavitev posteljice in posledično boljšo oskrbo plodovih možganov s kisikom se priporoča izvajanje enkrat do dvakrat dnevno od 28. tedna nosečnosti dalje.
Negativni učinki in kontraindikacije
V literaturi ni zaslediti resnih negativnih oziroma stranskih učinkov abdominalne dekompresije. Kot možna negativna izkušnja je omenjena vrtoglavica ali omotičnost, ki pa je najpogosteje posledica strahu pred novo izkušnjo, vzhičenosti ali nepravilnega dihanja. V primeru, da ne izgine, je lahko posledica nizkega krvnega tlaka, kar lahko odpravimo z dvigom vznožja.
Vendar pa obstajajo določena stanja, pri katerih se abdominalne dekompresije ne sme izvajati. Te vključujejo:
- Huda hipotenzija (nizek krvni tlak), kjer oseba jemlje zdravila za uravnavanje krvnega tlaka.
- Onkološke in nalezljive bolezni.
- Hude krvavitve med nosečnostjo.
- Akutne želodčne razjede.
- Tromboflebitis.
- Trenutno zdravljenje zaradi še ne "pozdravljene GVT" (globoke venske tromboze), saj ni znano, kako bi dekompresija vplivala na trombus.
Različna mnenja in perspektive
Kljub splošno pozitivnim izkušnjam nekateri strokovnjaki, kot je mag. Stanko Pušenjak, dr. med., izražajo dvom o učinkovitosti abdominalne dekompresije v obliki, kot se izvaja v Sloveniji. Meni, da je to izguba časa in da naprava ustvari le "blažev žegen" podtlaka. Predlaga, da bi večji učinek dosegli z potopitvijo v vodo do vratu, saj bi vodni tlak pri nogah bil bistveno večji od tistega, ki ga lahko doseže dekompresijski podtlak. Po njegovem mnenju je ta metoda bolj socialne narave kot pa terapevtske.
Po drugi strani pa številne nosečnice, ki so metodo preizkusile, poročajo o konkretnih pozitivnih učinkih, kot je zmanjšanje oteklin in izboljšano počutje. Poudarjajo, da je pomembno, da vsaka ženska presodi sama, ali ji metoda ustreza in ali čuti pozitivne spremembe.
Abdominalna dekompresija v Sloveniji v primerjavi s svetom
V Sloveniji je abdominalna dekompresija relativno dostopna in se izvaja brezplačno v okviru javnega zdravstvenega sistema, kar je redkost. V tujini, na primer v Rusiji, se ta storitev ponuja kot samoplačniška, kar nakazuje na različne pristope k njeni uporabi in dostopnosti.
Slovenska raziskava in njeni zaključki
Leta 2015 je bila v ljubljanski porodnišnici izvedena raziskava na 23 nosečnicah, ki so obiskovale abdominalno dekompresijo. Z dopplerskim ultrazvokom so pred in po terapiji merili pretoke v popkovnični arteriji ter srednji možganski arteriji pri plodu. Ugotovili so, da je bil upor v srednji možganski arteriji po dekompresiji višji, kar nakazuje na boljšo oskrbo plodovih možganov s kisikom. Avtorji raziskave so zaključili, da je abdominalna dekompresija lahko koristna predvsem pri nosečnicah s povišanim krvnim tlakom ter pri tistih z IUGR.
Priporočila za nadaljnje raziskave in uporabo
Glede na opisane pozitivne učinke in raziskave je smiselno, da se abdominalna dekompresija še naprej izvaja in ponuja nosečnicam, še posebej tistim, ki se soočajo s preeklampsijo ali IUGR. Ženske zaupajo zdravstvenim strokovnjakom, zato je pomembno, da so te metode ustrezno predstavljene in priporočene s strani ginekologov in babic.
Čeprav obstajajo različna mnenja o učinkovitosti abdominalne dekompresije, so izkušnje mnogih nosečnic izjemno pozitivne. Zato je priporočljivo, da se nosečnice, ki razmišljajo o tej metodi, posvetujejo s svojim ginekologom ali babico ter se pozanimajo o možnostih izvajanja v svojem okolju.
Vir: Diplomska naloga Anje Senekovič (2016) pod mentorstvom doc. dr. Ane Polone Mivšek in somentorstvom Gordane Njenjić, mag.
tags: #abdominalna #dekompresija #v #nosecnosti