Ko začetnik v akvariju prvič zagleda majhnega polžka, običajno sledi panika. Vendar pa so polži ključen in pogosto podcenjen del akvarijskega ekosistema. V naravi opravljajo zelo pomembno funkcijo kroženja odmrle organske snovi, kar pomeni, da se prehranjujejo z organskim materialom, ki je propadel ali poginil. Ta proces je bistven za ohranjanje čistoče in zdravja vodnih okolij. Hkrati pa so pomembni tudi kot prenašalci različnih parazitov, iz rodov angiostrongyliasis, clonorchiasis, fascioliasis, fasciolopsiasis, opisthorchiasis, paragonimiasis ter schistosomiasis. Vsi ti paraziti so potencialno nevarni tudi človeku, toda to ne pomeni, da zdaj moramo zagnati paniko ob vsakem polžku, ki je ilegalno vstopil v naš akvarij.
Vnos polžev v akvarij: nenamerni obiskovalci in njihova vloga
V novo postavljenih akvarijih se pogosto pojavijo rjave alge, pri zatiranju katerih nam lahko uspešno pomaga kolonija polžkov. Ti majhni organizmi se s pridom lotijo alg in tako prispevajo k estetskemu videzu akvarija ter zdravju rastlin. Žal pa je resnica takšna, da lahko vse te stvari - tako koristne organizme kot potencialne parazite - vnesemo tudi s polžem, ki smo ga kupili v akvaristični trgovini. Nobene garancije nimamo, da bo krasen, velik in pisan polž, za katerega smo odšteli nekaj denarja, bolj varen za zdravje naših rib v primerjavi s prebežnikom, ki smo ga dobili z rastlino. Paraziti ne izbirajo vrst, zato jim je popolnoma vseeno, ali "štopajo" velikega jabolčnika ali majhno korenčico.
POMEMBEN JE IZVOR POLŽA! Pri čemer je zelo pomembno, da ta nima stika z iztrebki kopenskih vretenčarjev (miši, ptiči, plazilci, človek, govedo…). Glede na povedano, so torej "ilegalni prebežniki", ki smo jih dobili od drugega akvarista, pogosto bolj varni od polžev, ki jih kupimo. Pri kupljenih namreč ne poznamo izvora. Posebej previdni moramo biti pri polžih, ki se v akvarijih ne razmnožujejo, saj takšni s sabo gotovo nosijo vsaj enega od parazitov. Kadar o izvoru polža nismo čisto prepričani, se zanj svetuje vsaj šestmesečna karantena.
The Simplest Explanation of How an Ecosystem Aquarium Works
Mit in resnica o prehrani in vedenju akvarijskih polžev
Obstaja več napačnih predstav o vedenju in prehrani akvarijskih polžev. Ena izmed njih je, da majhni polži veliko raje strgajo alge iz površin ter pobirajo ostanke hrane. Rastlin se lotijo le v primeru, ko v akvariju ne najdejo ničesar več, ali pa takrat, ko te začnejo vidno propadati. Razlog za propadanje se morda skriva v pomanjkanju ali prebitku hranilnih snovi. Povsem druga zgodba pa so veliki polži iz družine jabolčnikov, ti so znani kot vedno lačni in neizbirčni. To definitivno ne drži, saj imajo tudi veliki polži svoje preference.
Obstaja pa možnost, da se polži razvijejo iz ribje hrane, predvsem iz tiste, ki vsebuje dodatek alg in med postopkom sušenja ni bila pravilno termično obdelana. To delno drži. Majhni polži pogosto zaidejo v notranjosti filtrov, črpalk in cevi. V primeru, da zaidejo v rotor črpalke, ga lahko poškodujejo, polžje hišice, ki ostajajo na cedilih, pa zmanjšujejo pretoke filtrov. V naravi vse vrste polžev opravljajo funkcijo čistilcev; kadar nek organizem umre, so polži tisti, ki truplo pospravijo. Skupina polžev, ki smo jo našli na poginuli ribi, torej ni "krdelo morilskih zveri", ampak skupina "komunale službe", ki truplo želi pospraviti, preden začne gniti ter v vodo sproščati amonijak.
Pogoste vrste akvarijskih polžev in njihove posebnosti
Zdaj, ko so miti razbiti, vam bom predstavila najpogostejše vrste, ki jih v akvarij običajno vnesemo preko izmenjave rastlin med akvaristi. Vsi ti organizmi imajo svoje pozitivne lastnosti, ki pripomorejo k delovanju akvarija. Izkušeni akvaristi jih gojimo kot indikatorje, saj so njihova telesa na spremembe v okolju dosti bolj občutljiva v primerjavi z ribami.
Melania (Melanoides tuberculata)
So polži s podolgovato in koničasto hiško. Hišica je zelo trda, primerna za hrano različnim vrstam napihovalk. Aktivni so ponoči, zato jih čez dan redko opazimo, saj so zakopani v podlagi. Prav to je njihova pozitivna lastnost. Z ritjem ter prekopavanjem peska rahljajo podlago okoli korenin, kar rastlinam omogoča lažjo absorpcijo hranilnih snovi ter pripomore k zdravju koreninskega sistema. Melania torej izboljšuje zdravje akvarijskih rastlin. Je dvospolnik, kar pomeni, da za razmnoževanje ne potrebuje drugega predstavnika svoje vrste. Njihovo število je odvisno predvsem od količine hrane, ki je na voljo, zato se ob prekomernem hranjenju akvarija lahko precej namnožijo. So dober pokazatelj vodnih parametrov, posebej so občutljive na amonijak in ga zaznajo veliko prej kot ribe. Ob povišani vrednosti, silijo iz vode.
Svitki (Planorbidae)
Obstaja zelo veliko različnih vrst. Najpogosteje se srečamo z roženim svitkom (Planorbarius corneus). Gre za srednje velike polže z bočno stisnjeno spiralno zavito hišico. Posebej so priljubljeni med rejci kozic, obstajajo v različnih barvnih variacijah od temno rjavih do rdečih in celo modrih. Pri gojenju kozic igrajo pomembno vlogo, saj sluz, ki jo izločajo, pozitivno pripomore k razvoju mladih kozic. V akvariju z ribami jih uporabljamo kot komunalno službo, ki bo uspešno razgradila vse vrste organskih odpadnih snovi, celo poginule ribe.
Mali svitek (Physa acuta)
Je po obliki zelo podoben svitku, le da je precej manjši. Odrasel polž ne preseže velikosti 1 mm. Zaradi majhnosti je lahko zelo moteč, saj se brez težav znajde v filtrih, kjer povzroča težave s pretokom. Kljub temu pa ima zaradi majhnosti pozitivno lastnost pri zatiranju mikroskopsko majhnih alg, ki se običajno pojavijo na listih rastlin. Malega svitka zato pogosto opazimo na rastju, toda ta fenomen ni povezan z uničevanjem, pač pa zatiranjem alg, ki se rade naberejo na listni povrhnjici.
Korenčica (Physidae)
Ta polž je najbrž najbolj razširjen, pogosto se zgodi, da ga vnesemo preko akvarijskih rastlin ali preko ribje hrane. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je nekoristen, je njegova funkcija v akvariju veliko večja, kot si mnogi mislijo. Ker je močan konkurent svitku, s sobivanjem drug drugemu predstavljata konkurenco pri hrani, s čimer en drugemu zavirata število potomcev. Med njima se ustvarja ravnotežje med populacijami na naraven način. Tako prebitek, ter prekomerno razmnoževanje ene vrste ni mogoč, število polžev v akvariju pa ostaja konstantno. Korenčica slovi kot slab algojedec, odlično pa se obnese kot pobiralec odvečne ribje hrane.
Jabolčni polž (Pomacea diffusa)
Je zelo podoben korenčici, le da je dosti večji. V akvarijih je zelo redek, saj mu ustrezajo nižje temperature. Ima velik apetit, posebej mu teknejo alge, ki jih z močno strgačo strga iz površine. Kadar alg ni, se bo brez pomislekov lotil akvarijskih rastlin. Prija mu tudi meso različnih poginulih organizmov, v skrajni sili pa se bo lotil tudi drugih polžev. Mlakar za gojenje v akvariju načeloma ni primeren, to lahko uspeva le akvaristom, ki dobro poznajo njegovo biologijo.
Drugi zanimivi polži
- Pomolareji: So v akvariju zaželeni zato, da rahljajo akvarijsko podlago, saj večji del svojega življenja preživijo zakopane v podlagi (pesku). Na površje pridejo le v nočnih urah. V akvarijih namenjenim samo kozicam, se naselijo zato, ker se pravkar izlegle kozice prehranjujejo z iztrebki teh polžev. Zato jih vsi gojitelji kozic namensko naselimo v svoje akvarije.
- Jabolčni polži (Pomacea canaliculata): So zaželeni prebivalci vsakega akvarija, saj pomagajo pri odstranjevanju nezaželenih alg. Ni nevaren za rastline in se ne razmnoži prekomerno, kot ostali polži. Svoja jajčeca odlaga na suhe površine iznad vode, zato mora akvarij biti dobro pokrit, drugače se lahko zgodi, da pade iz akvarija. Iz grozda jajčec se po 15-ih do 18-ih dneh izvalijo mali polži, ki popadajo v vodo. Če so pa na takšnem mestu, da ne morejo pasti v vodo, jih z roko nadrobimo v akvarij.
- Živorodni polži (npr. Physa natricina): V Evropskih akvarijih so se začeli pojavljati komaj leta 2007. So živorodni polži, kar pomeni, da kotijo žive mladiče, ki so veliki približno 6 mm. Naselimo jih lahko že v akvarije od 40 litrov naprej, a zmeraj naseljujemo vsaj po dva skupaj. Za razmnoževanje niso zahtevni, saj se razmnožijo skoraj v vsakem akvariju, a je število mladičev zelo majhno.
Najpogostejši predstavnik polžev v sladkovodnih akvarijih so svitki (Planorbidae) ter korenčice (Physidae). Prepoznamo jih po rjavo obarvanih hišicah, ki dosežejo velikost do 1 cm. V nove akvarije pridejo polži praviloma z rastlinami (večina proizvajalcev rastlin teh ne obdela s fito farmacevtskimi sredstvi, saj lahko ta pomorijo kozice ali druge zaželene polže), mogoč pa je tudi prenos preko uporabljenega filter materiala ali rib. Polžki se prehranjujejo z algami, ostanki ribje hrane, odmrlimi listi rastlin ter drugo organsko materijo. Zdravih listov in stebel rastlin ne jedo. V akvariju tako kolonije polžev predstavljajo čistilni servis, obenem pa so odlični biološki indikatorji higiene akvarija.
Nadzor nad populacijo polžev
Prvi in najpomembnejši ukrep pri omejevanju populacije je odprava vzroka. Začnemo lahko pri rastlinah, ki so praviloma velik vir hrane za polže. K redni skrbi akvarija tako spada tudi rezanje rumenih listov (npr. predvsem pri vodnih čašah ali suličarkah), ter redno striženje stebelnic. Ko opravimo "vrtno vrtnarjenje", je čas, da preverimo, ali hranimo ribe v primernih količinah. Kot smo omenili že zgoraj, je prisotnost polžev v manjši meri koristna, zato je poglavje o razkuževanju rastlin namenjeno predvsem tistim, ki polžev na vsak način ne želijo v akvariju.
Večina proizvajalcev rastlin te ponuja v dveh variantah; in vitro in klasičnih košaricah. In vitro rastline so gojene v posodicah s posebnim hranilnim gelom. Ker ta ne predstavlja hrane samo rastlinam, ampak tudi plesnim, se celoten postopek - od priprave do vzgoje - odvija v laboratoriju. Rastlina od začetka do sajenja v akvariju ni izpostavljena vodi, zato seveda tudi polžev tukaj ne najdemo.
Za razkuževanje lahko uporabimo arekino (5% raztopino pripravimo tako, da zmešamo 19 delov vode in 1 del arekine. Rastline pomočimo za nekaj sekund) ali hipermangan (v vodi raztopimo toliko hipermangana, da je voda rahlo obarvana).
Naravni plenilci polžev
Plenilske helence lahko naselimo tudi v najmanjše akvarije. Med akvarijskimi prebivalci obstaja kar nekaj vrst, ki se prehranjujejo s polži. Za manjše akvarije so zlasti primerne pogovorno imenovane helence (Anentome helena). Gre za do 3 cm velike plenilske mesojede polže, ki tako v naravi kot akvariju lovijo manjše polže. Drug, pogosto uporabljan plenilec, so činklje. Gre za relativno veliko skupino rib, pretežno iz Azije, ki se prehranjujejo tudi s polži. Izbira plenilcev, kot oblike nadzore nad polži v akvariju naj ne bo impulzivna. Naselitev polžev ali rib nam namreč omeji možnost gojenja drugih vrst polžev, sploh pri činkljah pa jata pomembno zmanjša tudi število rib, ki jih lahko naselimo zraven njih. Rilčaste činklje (Chromobotia macracanthus) so pogosto naseljene v premajhne akvarije z namenom kontrole nad nezaželenimi polži.
Za odstranjevanje polžev lahko uporabimo tudi pasti, ali v akvarij dodamo košek kumarice / bučke. Sredstva proti polžem delujejo na osnovi bakra, ki je strupen za večino nevretenčarjev, med katere spadajo polži (žal pa tudi kozice in raki). Ribam pripravki niso nevarni, so pa nevarni za prej omenjene kozice in druge vrste polžev - tako ob samem dodajanju, kot tudi nekaj mesecev po njem, saj manjši del bakra kljub menjavi ostane v vodi. Zamenjava ali prekuhavanje dekoracije ter razkuževanje rastlin bo delovalo le na kratek rok. Polži bodo še vedno prisotni v filtru (z razkuževanjem tega boste uničili tudi vse koristne bakterije), obenem pa obstaja verjetnost, da bodo v akvarij prišli tudi na kak drug način.
Akvarijski polži kot indikatorji zdravja akvarija
Zanimivo dejstvo je, da ribe in svetloba vplivajo na barvne vzorce polžev. Kamuflaža je ena izmed najstarejših prilagoditev, ki jo izkoriščajo živali vseh vrst. Učinkovita je le toliko, koliko je sposobna imitirati okolje. Ker se okolje spreminja, so nekatere živali sposobne spreminjati barvo svojega telesa. Tudi akvarijski polži niso izjema.
Znanstveniki so v poizkusu opazovali vzorec 300 polžev vrste jajčasti mlakar (Radix balthica). Povod za poizkus je bila neverjetna pestrost barvnih vzorcev pri tej vrsti, saj hišice lahko variirajo od rumene do črne z lisami ali brez. Najprej so sumili, da je barva posledica genetike in delovanja selekcije, toda ti mali polžki so razkrili svoje skrivnosti. Podobno, kot nekatere druge živali, so sposobni svojo barvo prilagoditi okolju. 300 polžkov, ki so imeli približno enak vzorec, so razporedili po akvarijih z volumnom 70 litrov, ter opazovali njihove potomce. Prišli so do ugotovitve, da na barvo hišice vpliva prisotnost UV svetlobe ter plenilcev - rib.
Fotografije polžjih hišic iz različnih skupin po končanem poizkusu. Polžki v kontrolni skupini niso bili izpostavljeni UV svetlobi in v akvariju niso imeli plenilcev. Njihove hišice so postale zelo svetle, nekatere čisto rumene, druge pa z nekaj temnimi lisami. Druga skupina je bil akvarij s polži ter koreslji (Carassius carassius). Znanstveniki so vsak dan zdrobili nekaj polžev ter z njimi hranili ribe. Polžki iz teh akvarijev so razvili kompleksne vzorce, ki so bili podobni akvariju iz tretje skupine. Tretja skupina polžev je bila izpostavljena UV svetlobi, da so se zaščitili pred škodljivimi vplivi UV žarčenja, so polži razvili hišice z več lisami. Četrta skupina pa je bila izpostavljena UV svetlobi in plenilcem. Ta skupina je razvila zelo podobne barvne vzorce, kot jih imajo divji polži in se je najmanj razlikovala od začetne generacije, ki je prišla iz divjine. Podobne barvne vzorce polžev opazimo tudi v akvariju, manjša verjetnost je, da bodo svitki razvili rdeče noge, če so v akvariju tudi ribe, medtem ko jabolčni polži v prisotnosti rib razvijejo intenzivne svetle tone, ki najbrž služijo kot opozorilo, da so strupeni.
Izkušeni akvaristi jih gojimo kot indikatorje, saj so njihova telesa na spremembe v okolju dosti bolj občutljiva v primerjavi z ribami. Melanija, na primer, je dober pokazatelj vodnih parametrov, posebej je občutljiva na amonijak in ga zazna veliko prej kot ribe. Ob povišani vrednosti, silijo iz vode.
Kot vidimo, akvarijski polži niso le neželeni obiskovalci, ampak lahko postanejo nepogrešljiv del zdravega in uravnoteženega akvarijskega ekosistema, če le razumemo njihovo vlogo in potrebe.
tags: #akvarijski #polzi #zarodek