V prvih mesecih po rojstvu novorojenčka se starši, predvsem mamice, pogosto soočajo z vprašanji o hranjenju. Ena izmed ključnih dilem je, ali je dojenček popil dovolj, ali je sit in ali s dojenjem sploh dobiva dovolj hranil. Skrbi glede nezadostnega vnosa mleka ali lastne proizvodnje mleka so pogoste. Vendar pa je pomembno vedeti, da obstajajo zanesljivi znaki, ki staršem pomagajo prepoznati, ali je dojenček zadovoljen in nahranjen.
Umetnost dojenja: Prilagajanje potrebam otroka
Dojenje je naraven proces, ki pa lahko v začetku predstavlja izziv. Vendar pa je vredno vztrajati in se potruditi, saj je materino mleko resnično najboljše za otročka, pa še najbolj enostavno je dojiti. Odlično pri že utečenem dojenju, po morda nekaj začetnih krčih, je to, da ponudba zadosti povpraševanju. To pomeni, da je mleka toliko, kolikor ga dojenček potrebuje, ter da se količina in sestava prilagajata rasti in razvoju otroka. Mamica ima torej dovolj mleka, še več - ima ga točno toliko, kolikor ga dojenček potrebuje. Če se dojenček veliko doji in je dojka po dojenju prazna, bo za naslednji podoj nastalo več mleka.
Prilagaja se tudi sestava mleka. Na začetku je tako imenovano "začetno mleko", ki je na videz bolj vodeno in je dejansko pretežno tekočina, a vseeno vsebuje ogromno koristnih snovi. Je zelo sladko ter otroka odžeja in potolaži. Zadnje mleko, ki ga dojenček popije proti koncu dojenja, vsebuje ogromno beljakovin in maščob, ki ga nahranijo in nasitijo. Od njega otrok pridobiva na teži. Pri podoju je ključno vedno dojko izprazniti do konca in ne prehitro zaključiti hranjenja. V nasprotnem primeru bo dojenček spil prvo mleko, se odžejal, potolažil in morda zaspal, ampak se lahko vseeno zgodi, da ne bo dovolj napredoval na teži. Dojk zato ne smemo prehitro zamenjati, saj je zelo pomembno za otroka, da dobi zadnje mleko, torej, da eno dojko izprazni do konca. Šele zatem mu ponudite drugo, če želi, sicer pa naj iz nje pije pri naslednjem obroku.
Kljub začetnim izzivom je dojenje izjemno pomembno za vzpostavitev tesne vezi med materjo in otrokom. Vredno je vztrajati.
Opazovanje dojenčka: Ključ do razumevanja potreb
Ključno pri dojenju je predvsem opazovati otročka, ki že od vsega začetka kaže nebesedne znake, da je počasi čas za nov obrok. Treba se je zavedati, da vsaj na začetku pri dojenju ni predpisanega urnika in rutine v smislu 'dojiti je potrebno na tri ure', temveč je naravno in prav slediti potrebam dojenčka. Nekateri otročki se dojijo po malem in večkrat, drugi manj pogosto in takrat popijejo več. In ko dojenček pospešeno raste in se razvija, se lahko včasih zdi, da se nikakor ne more nasititi in je stalno na dojki. Vse je normalno in ob nenehnem dojenju praviloma ni razloga za skrb. Takrat se namreč praviloma zgolj vzpostavlja količina in sestava mleka po zakonitosti povpraševanje-ponudba.
Če je dojenček zadovoljen, je tudi sit in mu nič ne manjka.
Dojenčki so različni in se drugače dojijo tudi glede na starost. "Pri novorojenčku bomo opazili, da se doji v skupkih - en obrok pije v več obrokih in vmes zaspi," je opisala prim. Andreja Tekauc Golob, dr. med., specialistka pediatrije, z nazivom IBCLC (Mednarodne izpitne komisije za svetovalce za laktacijo), ki je tudi predsednica UNICEF-ovega odbora za spodbujanje dojenja. Upoštevati je torej potrebno njegovo potrebo po spanju in sesanju. "Če se zbudi kmalu po dojenju, naj mati nadaljuje podoj na isti dojki, kakor da ni končal obroka. Vsekakor se naj nauči slediti svojemu otroku, pa bosta kmalu oba zadovoljna," je priporočila.
Znaki sitosti in lakote: Kaj nam sporoča dojenček?
Najbolj zanesljiv pokazatelj, da je dojenček sit in je dobil dovolj mleka, je namreč ravno njegovo zadovoljstvo. S polnim trebuščkom je pomirjen, zadovoljen, dlani so odprte, celo telo je sproščeno. Takrat je čas za podiranje kupčka in zatem lahko poskusite, ali se bo znova pristavil. Če se ne, je zagotovo sit. Hkrati lahko opazujemo število mokrih in pokakanih pleničk. "Dojenček naj bo polulan vsaj šestkrat v 24 urah. Odvajanje blata pa se spreminja; na začetku je pokakan za vsako previjanje, po prvem mesecu je blata lahko manj in kasneje tudi po več dni ne odvaja blata," je pojasnila.
Tako kot zadovoljstvo kaže, da je sit, pa dojenček na različne načine navzven izraža lakoto. "Dojenčka je potrebno nahraniti, ko kaže zgodnje znake lakote: hitro premikanje zaprtih ali odprtih oči, odpiranje ust, plazenje jezička in obračanje glave, nežno godrnjanje, sesanje in žvečenje roke, prstov, odeje ali drugih predmetov, ki pridejo v bližino ust," je nanizala. Takrat ga je potrebno nahraniti, sicer se znaki stopnjujejo v glasen jok, iztegovanje glave in vratu, nemir, ki ovira pristavljanje na dojko. "To so pozni znaki lakote," je opozorila. Mamica naj tedaj po njenem nasvetu jokajočega dojenčka najprej dvigne in mu omogoči kožni stik z njo, da ga pomiri. "Pomirjenega lahko nato pristavi na dojko," je priporočila.
Znaki lakote:
- Zgodnji znaki: hitro premikanje zaprtih ali odprtih oči, odpiranje ust, plazenje jezička in obračanje glave, nežno godrnjanje, sesanje in žvečenje roke, prstov, odeje ali drugih predmetov, ki pridejo v bližino ust. Takrat je dojenčka treba nahraniti.
- Pozni znaki: glasen jok, iztegovanje glave in vratu, nemir, ki ovira pristavljanje na dojko. Dojenčka je treba pomiriti in ga nahraniti.
Posebno pozornost pri opazovanju znakov lakote si zaslužijo tako imenovani "zaspančki", ki večino časa vsaj na začetku življenja prespijo. "Nekateri novorojenčki se dalj časa prilagajajo na življenje zunaj maternice in na začetku življenja raje spijo, kot da bi jedli. Zaspančki potrebujejo še posebno skrbno opazovanje, da mati pravočasno zazna zgodnje znake lakote in potrebujejo tudi več materinih dotikov. Če se otrok ne zbuja za hranjenje, pomaga previjanje na približno tri ure, nežno trepljanje, večkratno pristavljanje in dojenje v bolj pokončnem položaju," je pozvala. Obenem ne bo odveč preveriti tudi okolje, saj lahko dojenčki preveč spijo, če so v pretoplem ali prehladnem okolju.
Kakšni so znaki izraščanja zob pri dojenčku
Praktični nasveti za starše
Prvi dnevi z novorojenčkom so polni čustev, neprespanih noči in vprašanj. Eno najbolj pogostih je: Ali je moj otrok dovolj pojedel? Pogosto se novopečene mamice počutijo negotovo, še posebej, ker se tvorba in količina materinega mleka vzpostavljata postopoma. A odgovor ni vedno v tehtanju, ki lahko poskrbi za stres celotne družine, temveč v opazovanju. Zgodnji znaki lakote so nežno godrnjanje, sesanje prstkov, obračanje glavice in odpiranje ust in so idealna priložnost za pristavitev. Če ta trenutek zamudite, bo otrok že jokal in bo potreboval nekaj časa za umiritev, preden bo pripravljen na dojenje.
Prvih 6-8 tednov predstavlja obdobje, ko dojenje ustvarja naravno ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Priporočljivo je, da se otrok doji od 8- do 12-krat v 24 urah, brez časovnih shem. Nekateri se dojijo večkrat zapored, drugi imajo svoj ritem. V primeru težav (naj bo to vdrta bradavica, premalo mleka ali slabši sesalni refleks) obstajajo rešitve, ki ne zahtevajo takojšnje uvedbe formule.
V primeru težav pri hranjenju so na voljo različni pripomočki, ki lahko olajšajo dojenje in hranjenje. Med njimi so silikonske cevke za hranjenje po SNS sistemu, ki krepijo sesalni refleks in spodbujajo tvorbo mleka, prsne črpalke za izbazo mleka za kasnejše hranjenje, stekleničke z anti-kolik sistemom za zmanjšanje požiranja zraka, nedrčki za dojenje, ki nudijo podporo, ter prsne blazinice in obkladki za nego bradavic. Pomembno je tudi zagotoviti ustrezno higieno, zato so na voljo električni sterilizatorji za pripravo opreme.
Spremljanje napredka: Pleničke in teža
Poleg opazovanja dojenčka je pomembno spremljati tudi število polulanih in pokakanih pleničk ter otrokovo težo. Novorojenček naj bi imel prvi teden vsak dan več polulanih pleničk, pa tudi vsaj eno pokakano pleničko na dan. Prvi dan po rojstvu pričakujemo vsaj 1 polulano in 1 pokakano pleničko, drugi dan 2 polulani in 1 pokakano, tretji dan 3 polulane in 1 pokakano in po tem zaporedju vse do 5. ali 6. dne, ko se ritem ustali in ima dojenček vsaj 5 do 6 polulanih in vsaj eno dobro pokakano pleničko na dan (ne samo v sledeh). Kasneje po 6. tednu se lahko zgodi, da dojen dojenček ne kaka več vsak dan (do 10 dni), vendar je blato takrat obilnejše. Sit in zdrav dojenček naj bi se torej polulal vsaj 5-krat v 24 urah.
Kar zadeva težo, novorojenčkova teža lahko pada do največ 8. dne in lahko upade največ za 10 % porodne teže. Nazaj na porodno težo mora priti v 2 do 3 tednih. Ko novorojenček doseže porodno težo, je v prvih 3 mesecih minimalni prirast 120 g na teden oziroma 450 g na mesec, od 3 mesecev dalje je minimalni prirast 90 g na teden oziroma 350 g na mesec, po 6 mesecu pa najmanj 50 g na teden oziroma vsaj 250 g na mesec.
Pomembnost pravilnega pristavljanja
Samo dobro pristavljen dojenček bo lahko aktivno sesal mleko, da bo dobil dovolj mleka. Na začetku podoja je normalno, da dojenček hitro premika bradico, da stimulira iztekanje mleka. Ko se sproži izcejalni refleks, se ustvari drugačen ritem. Premor, ki je viden pri premikanju dojenčkove brade, ponazarja požirek mleka, ki priteče v otrokova usta. Takšen premor je viden tudi pri hranjenju po steklenički. Nasvet, koliko minut naj se doji na eni strani, je zato nesmiseln. Ko dojenček preneha sesati, ne gre za omenjeni premor. Normalno je, da dojenčki ne sesajo neprekinjeno brez počitka. Ko ponovno prične sesati, se prepričajte, da res pije. Če je dojenček na prsih zelo dolgo, morda ni dobro pristavljen, zato ne dobiva mleka. Preveriti je treba, kako je s pristavljanjem.
Dojenje ni samo hranjenje
Dojenje ni samo hranjenje. Dojenčki se dojijo tudi za uspavanje, občutek varnosti, ljubljenosti in povezanosti z mamico. Občutek praznih dojk ne pomeni nujno premalo mleka; nekatere matere nikoli ne čutijo pritiska mleka, pa vseeno odlično dojijo. Dojenje je naraven proces, ki zagotavlja optimalno prehrano in imunsko podporo za novorojenčka. Krepi edinstveno vez med materjo in otrokom, spodbuja čustveno povezanost ter pomaga pri hitrejšem okrevanju matere po porodu.
Klavdija Slapar, diplomirana babica in svetovalka za dojenje, poudarja, da imamo ob omembi dojenja v glavi harmoničen prizor srečne mamice z mirnim dojenčkom v naročju, a je večkrat realna slika povsem drugačna in nič kaj idilična. Eden najpogostejših izzivov pri dojenju je težava pri pristavljanju dojenčka na prsi. Nepravilno pristavljanje lahko povzroči bolečine, razpoke v bradavicah in neučinkovit prenos mleka. Če se soočate s temi težavami, je priporočljivo, da poiščete nasvete svetovalcev za laktacijo ali zdravstvenih delavcev, ki vam lahko pomagajo izboljšati tehniko pristavljanja. Pravi položaj za dojenje lahko močno vpliva na vaše udobje in učinkovitost hranjenja. Drugi pogost izziv, s katerim se soočajo doječe matere, je nizka količina mleka. Različni dejavniki, kot so hormonska nihanja, stres in neoptimalno pristavljanje, lahko vplivajo na proizvodnjo mleka. Če se vam zdi, da imate premalo mleka, je pomembno, da pogosto dojite ali črpate mleko, saj to spodbuja proizvodnjo.
Kljub vsemu prizadevanju, pomoči in nasvetom pa nekaterim dojenje preprosto ne steče, ali pa se zanj preprosto ne odločijo. V tem primeru je rešitev adaptirano mleko, s katerim bo vaš dojenček dobil vsa potrebna hranila. Ne glede na vašo odločitev, je pomembno, da si vzamete čas zase in za svojega otroka ter poiščete podporo, ko jo potrebujete. V prvih dneh po porodu boste spoznavali svojega otroka in se prilagajali njegovim potrebam po sesanju - hranjenju. Če pri otroku zamudite zgodnje znake lakote, se pojavijo pozni znaki lakote. Otrok takrat že glasno joka, izteguje glavico in vrat in ga je tako težje pristaviti k dojki.
"Dojenje je čudovita izkušnja, vsekakor pa pri njem ne vztrajajte za ceno svojega zdravja. Zadovoljna in spočita mama bo lahko svojemu otroku nudila največ. Pomembno je, da si vzamete čas zase in za svojega otroka ter poiščete podporo, ko jo potrebujete," poudarja strokovnjakinja. Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije in Unicefa priporočajo izključno dojenje do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti, ob ustrezni dopolnilni prehrani pa nato še do drugega leta starosti; če mati in otrok želita, pa še dlje.