Sekundarna neplodnost je tema, ki se ji v javnosti ne posveča toliko pozornosti kot neplodnosti pri prvem otroku, a ni nič manj boleča ali pomembna. Gre za situacijo, ko par, ki je že imel otroka brez medicinske pomoči, ne more zanositi ali donositi drugega otroka. To stanje prizadene mnoge pare, ki si želijo povečati družino in lahko povzroči občutke zmede, žalosti in osamljenosti. V nadaljevanju si bomo pogledali, kako prepoznati sekundarno neplodnost, kakšni so njeni najpogostejši vzroki ter kakšni so možni ukrepi.
Prepoznavanje sekundarne neplodnosti
Glavni pokazatelj sekundarne neplodnosti je nezmožnost ponovne zanositve po eni ali več uspešnih nosečnostih. Če ste v starostni skupini do 35 let in kljub rednim spolnim odnosom brez kontracepcije leto dni ne zanosite, je to prvi opozorilni znak, ki zahteva nadaljnje preiskave. O neplodnosti govorimo, ko pri paru ne pride do zanositve v enem letu rednih nezaščitenih spolnih odnosov. Zdravniki so to poimenovali nepojasnjena sekundarna neplodnost. Ta definicija izhaja iz podatkov, da je možnost zanositve pri mladem, zdravem paru 20-25% na ciklus; 57% po treh mesecih; 72% po 6 mesecih; 85% po enem letu in 93% po dveh letih. Vendar ta definicija ne pomeni, da ne svetujemo obiska pri ginekologu pred enim letom nezaščitenih odnosov.
Pogosti vzroki sekundarne neplodnosti
Sekundarna neplodnost lahko prizadene pare iz različnih razlogov, ki so pogosto kompleksni in raznoliki. Vzroki se lahko razlikujejo med spoloma in so včasih kombinacija več dejavnikov.
Vzroki pri ženskah
- Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS): PCOS je najpogostejši vzrok za težave z ovulacijo pri ženskah.
- Starost: Ob drugi zanositvi sta ženska in moški praviloma nekaj let starejša. In čeprav to ne predstavlja težave pri vseh parih, je včasih ravno teh nekaj dodatnih let starosti razlog ali del razloga za težjo zanositev. Ženska je morda bližje perimenopavzalnemu obdobju ali je vanj celo že vstopila - to pomeni značilne hormonske spremembe in posledično jajčniki delujejo slabše. Pomembno je, da ocenimo, ali so se ovulacije po prvem porodu že vrnile. Plodnost ženske po porodu se lahko vrača v normalo nekje 2 leti. Pomembno je tudi, da se zavedamo, da povratek mesečnih krvavitev še ni zagotovilo, da so prisotne tudi ovulacije. Spremljanje cikla je orodje, ki ti lahko tu izjemno pomaga in koristi.
- Bolezni ščitnice: Hormoni ščitnice igrajo ključno vlogo pri reproduktivnem zdravju.
- Endometrioza: Bolezen, pri kateri se sluznici maternice podobno tkivo pojavi izven maternice, kar lahko povzroči neplodnost in bolečine. Polona Šterk je zaradi neznosnih bolečin med menstruacijo trpela že celo desetletje, vendar je bivša ginekologinja do takrat ni jemala resno, češ da »nekatere pač malo bolj boli«. Sledila je operacija, pri kateri so ji odstranili čokoladne ciste, opozorili pa so jo tudi, da ji je bolezen delno deformirala jajčnik.
- Poškodbe ali zapleti po porodu: Nosečnost in porod lahko povzročita določene poškodbe ali zaplete, ki vplivajo na kasnejšo zanositev. Primer so recimo adhezije oz. brazgotinjenje po carskem rezu.
- Hormonske motnje: Težave s hormoni, kot so povišan prolaktin, lahko vplivajo na ovulacijo.
- Anemija ali pomanjkanje mikrohranil: Po porodu ni tako redko pomanjkanje železa ali drugih mikrohranil, kar lahko poslabša plodnost. Nekaj tednov po porodu in/ali pred ponovno zanositvijo svetujem preverjanje hemoglobina in feritina.
Vzroki pri moških
- Starost: Čeprav pri moškem starost ne igra tako ključne vloge kot pri ženski, se z leti in/ali zaradi vplivov življenjskega sloga lahko slabša tudi kakovost semenske tekočine.
- Okvare ali bolezni reproduktivnih organov: Vnetje mod, operacije ali druge zdravstvene težave lahko vplivajo na proizvodnjo ali kakovost spermijev.
- Slabša kakovost semenske tekočine: To je lahko posledica genetskih dejavnikov, življenjskega sloga ali okoljskih vplivov.
- Hormonske motnje: Tudi pri moških lahko hormonske težave vplivajo na plodnost.
Skupni vzroki in dejavniki življenjskega sloga
- Stres: Prilagajanje na prvega otroka je lahko naporno, par je lahko ujet v kronično pomanjkanje spanca, nivo stresa je višji - in tudi stres pomembno vpliva na sposobnost zanositve. Vendar pa raziskave kažejo, da pri ženskah v postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo stopnja stresa in tesnobnosti ni bila povezana z uspešnostjo postopka.
- Prehrana in telesna teža: Predebele in presuhe ženske imajo lahko težave z ovulacijo. Tudi nezdrava prehrana lahko vpliva na plodnost.
- Življenjski slog: Kajenje, prekomerno uživanje alkohola in uporaba določenih drog lahko negativno vplivajo na plodnost pri obeh partnerjih.
- Onesnaženje okolja: Nekatere kemikalije, s katerimi smo vsakodnevno izpostavljeni, lahko vplivajo na reproduktivno zdravje. Vendar je težko natančno določiti obseg tega vpliva.
- Nezavedne zamere: Par se lahko sooča z določenimi (tudi nezavednimi) zamerami, ki so pogostejše, kot si mislimo. Ženska lahko na nekem nivoju goji zamero do partnerja, ker se je njegovo življenje po prihodu otroka bistveno manj spremenilo. Partner lahko goji neko zamero do ženske zaradi občutka, da je po rojstvu otroka konstantno preslišan, prezrt oziroma na stranskem tiru.
Diagnostika in zdravljenje
Ko par naleti na ovire pri poskusu zanositve drugega otroka, je obisk zdravnika ključen korak. Za ženske se običajno začne s ginekološkim pregledom, ki vključuje oceno stanja reproduktivnih organov. Krvni testi pri obeh spolih pomagajo preveriti hormonske ravni, kar je še posebej pomembno pri ocenjevanju reproduktivnega zdravja. Pri ženskah se osredotočajo na hormone, kot so FSH (folikle stimulirajoči hormon, ki ureja in spodbuja rast in delovanje spolnih žlez), LH (luteinizirajoč hormon, ki igra vlogo pri napovedovanje ovulacije, ugotavljanju neplodnosti in odkrivanju motenj v delovanju hipofize in spolnih žlez), prolaktin (hormon, ki ga izloča hipofiza in ki ima pomembno vlogo pri spolni ter reproduktivni funkciji ženske in moškega) in hormonov ščitnice.
Pri moških se pogosto opravi analiza semenske tekočine (spermogram), ki oceni število, gibljivost in obliko spermijev. V nekaterih primerih so potrebne tudi dodatne preiskave, kot je ultrazvok reproduktivnih organov ali genetske preiskave.
Zdravljenje sekundarne neplodnosti je odvisno od ugotovljenega vzroka. Možnosti vključujejo:
- Spremembe življenjskega sloga: Uravnotežena prehrana, redna telesna aktivnost, izogibanje kajenju in alkoholu, obvladovanje stresa.
- Hormonsko zdravljenje: Uporaba zdravil za spodbujanje ovulacije pri ženskah ali za uravnavanje hormonskih ravni.
- Kirurški posegi: V nekaterih primerih, kot je odstranjevanje cist pri endometriozi ali odprava zapore jajcevodov.
- Oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP): Vključuje postopke, kot so znotrajmaternična inseminacija (IUI) ali zunajtelesna oploditev (IVF). Pri tem je pomembno upoštevati, da je cilj, da se z NaProm ugotavlja in zdravi vzroke neplodnosti in ne zgolj odpravlja njene posledice. NaPro metoda vključuje opazovanje sluzi, cikla in ravni hormonov, kar omogoča bolj ciljno zdravljenje. Odstotkovno je tu večji uspeh zanositve kot pri postopkih umetne oploditve.
Čustveni vidik sekundarne neplodnosti
Soočanje s sekundarno neplodnostjo je lahko izjemno zahteven in čustveno naporen proces, ki od posameznikov in parov zahteva veliko mero vztrajnosti. Ob tem, ko si želijo ustvariti večjo družino, se pari soočajo s ponavljajočimi se razočaranji, obupom in včasih celo s krivdo. Pritiski okolice, ki pogosto sprašuje o naslednjem otroku, lahko še dodatno obremenijo situacijo. Velikokrat se pojavi tudi vprašanje o razhodu, vendar raziskave kažejo, da se partnerja v večini primerov ne razideta, saj jih težave z neplodnostjo sčasoma povežejo in utrdijo njun odnos.
Ohranjanje upanja bistvenega pomena. Vsak korak, od pridobivanja znanja o plodnosti do iskanja ustreznih rešitev, vas postopoma vodi bližje želenemu cilju. Pomembno je zavedanje, da v tem procesu niste osamljeni. Obilo podpore in razumevanja lahko najdete tako v profesionalnih medicinskih krogih, ki so specializirani za področje plodnosti, kot tudi v različnih skupnostih in podpornih skupinah, v katerih posamezniki delijo podobne izkušnje.
Pripravljenost na drugega otroka
Ko se starši odločajo za drugega otroka, razmišljajo o veliko faktorjih. Je prvorojenec že dovolj star? Veliko je napisanega o tem, kakšna je najboljša razlika v letih med otroci. Je prvi otrok že dovolj samostojen? Smo ga že odvadili plenic? Že prespi noč? Kaj pa partnerstvo? Sta s partnerjem že imela kakšen vikend samo za vaju? Ob vsem tem pozabljamo, da mora biti na novega otročka pripravljena tudi mamica.
Tu je 5 znakov, da ste pripravljeni na drugega otroka:
- Fizična in psihična pripravljenost: O tem, ali ste pripravljeni fizično, se lahko posvetujete s svojim ginekologom. Navadno ginekologi priporočajo, da z novo zanositvijo počakamo 1 do 2 leti, če ste imele carski rez, pa najmanj dve leti, da se rez popolnoma zaceli. Kar se tiče psihične pripravljenosti, pa se morate pogovoriti sami s seboj. Če se še vedno ne počutite »stara ti«, seveda z nekaj spremembami (postati mama vas bo seveda spremenilo), potem morda še ni pravi čas. Če še vedno vstajate in preverjate, ali vaš otrok diha, če jokate pod tušem od izčrpanosti, je prav, da si daste še nekaj časa, da boste pri močeh za novega dojenčka.
- Naučili ste se, kako sprejmete pomoč: Na začetku večina mamic želi vse postoriti sama. In skrb za dojenčka je naporna. Prositi za pomoč je izziv, ker se vam zdi, da kot mama morate sami poskrbeti za to malo bitje. Nujno je, da se naučite sprejeti pomoč, da dobite nekaj časa zase, saj morajo tudi mamice poskrbeti zase.
- Hkrati lahko počnete več stvari: Plačujete račune in hkrati z desno roko zibate vrtiljak nad dojenčkovo glavo, ob vsem tem pa še prepevate pesmico. Ko bo prišel še en otrok, bosta dve majhni osebi ves čas potrebovali pozornost, vi pa močno razvito večopravilnost.
- Naučili ste se oprostiti sebi: Ko imate več kot enega otroka, se je treba nenehno prilagajati, le malo stvari bo šlo po načrtih. Ves čas bo nekdo jokal in se metal po tleh, drugi imel polno plenico itd. Ne glede na to, koliko časa porabite za pripravo scenarijev, nekaj bo šlo narobe. Zato je pomembno, da se naučite oprostiti in odpustiti. Ko pošljete napačno sliko v šolo, če pridete po otroke v vrtec pol ure kasneje, … Bodite nežni do sebe, mama.
- Znate živeti z le nekaj urami spanja: Ko dobimo otroke, naj bi izgubili do 6 let spanja. Če ste se naučili, kako operirati in zvoziti dan, ko spite le par ur (včasih pa čisto nič), potem ste pripravljeni na novega otroka.
Najpomembnejši je vaš občutek. V resnici ni seznama, ki vam bo povedal, da ste 100% pripravljeni. Po drugi strani pa je materinstvo najlepša vloga na svetu in vsaka mama je najboljša mama svojemu otroku.
Osebne izkušnje
Katja je 34-letnica, ki se je s sekundarno neplodnostjo po spontanem splavu prvič srečala pred osmimi leti - pri svojih 26-ih. Sledilo je 5 let poskusov oploditve z biomedicinsko pomočjo, 5 let solz in razočaranj. Danes je mama navihanega triletnika, ki je v želji po tem, da mu nameni brata ali sestro, spet zakoračila po hodniku klinike za neplodnost. "Ko sva se z možem odločila za otroka, sva ga po naravni poti spočela izjemno hitro, pravzaprav v prvem ciklu. O tem, da bi lahko šlo kaj narobe, nisva niti slutila. Ta nosečnost se je žal nesrečno končala s spontanim splavom v 6. tednu. A kljub žalostnemu razpletu prve nosečnosti o neplodnosti še nisva razmišljala, saj se z njo uvodoma nisva srečala. Potem pa so minevali tedni, meseci in do druge zanositve kar ni prišlo. Po enem letu poskušanja sva šla na kliniko za neplodnost, kjer smo naredili preiskave."
Živa, 35-letna mamica punčke Danaje, je povedala: "Kar pet let je trajalo, da sva na testu nosečnosti zagledala plusek, to je bil najin najsrečnejši dan. A da sva prišla do tja, sva prebrodila toliko preprek, prejokala toliko solz, se kregala, soočala z neumesnimi vprašanji okolice … ni bilo lahko." Z ustvarjanjem družine sta začela pri njenih 28 in njegovih 33 letih. "Leta so bila prava, oba sva imela redni službi, stanovanjski problem rešen, tako da sva imela po najinem mnenju vse pogoje za otroke. Ko po nekaj mesecih poskušanja ni in ni šlo, sem začela postajati nestrpna. Mož me je miril, da bo že, da naj se pomirim … Da bo zagotovo v roku enega leta. Pa ni bilo. Ni bilo niti v roku dveh, treh in štirih let." Najbolj noro je to, ko prideš do preiskav in pregledov in ne ugotovijo nič, nobenih težav z zdravjem ali kaj podobnega. Enostavno se znajdeš v slepi ulici in začneš se spraševati, kaj je narobe s tabo. Potem te začne še okolica bombardirati z vprašanji o otrocih in postane še težje. Res sva si ga močno želela.
Upati in vztrajati
Kljub težavnosti te situacije je ohranjanje upanja bistvenega pomena. Vsak korak, od pridobivanja znanja o plodnosti do iskanja ustreznih rešitev, vas postopoma vodi bližje želenemu cilju. Pomembno je zavedanje, da v tem procesu niste osamljeni. Obilo podpore in razumevanja lahko najdete tako v profesionalnih medicinskih krogih, ki so specializirani za področje plodnosti, kot tudi v različnih skupnostih in podpornih skupinah, v katerih posamezniki delijo podobne izkušnje.
OPOZORILO: Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja.